Megabat

Opraševanje in širjenje semen

Ko sadni netopirji letijo od rastline do rastline po hrano, oprašujejo tudi rastline, ki jih obiščejo. Poleg tega med prehranjevanjem širijo semena rastlin. Številne rastline, vključno z avokadom, datlji, mangom in breskvami, so pri opraševanju ali širjenju semen odvisne od teh netopirjev.

Čutila in prehrana

Sadni netopirji se večinoma prehranjujejo s sadnim sokom in cvetnim nektarjem. Sadje prežvečijo, nato pa izpljunejo semena, lupino in pulpo. Sadni netopirji, tako kot drugi netopirji iz rodu Megachiropteran, pri iskanju hrane, sadja in/ali nektarja, uporabljajo voh. Čeprav imajo velike oči in dobro vidijo, vida ne uporabljajo kot glavno čutilo. Sadni netopirji jedo tudi druge stvari.

Prenašalci virusa ebole

Nekateri megabati so prenašalci nevarnih bolezni. Prvi zabeleženi izbruh virusa ebole pri ljudeh je bil leta 1976, vendar vir virusa še vedno ni znan. Nedavni testi so pokazali, da imajo nekatere vrste sadnih netopirjev, zbranih med izbruhi ebole, virus, vendar ne kažejo nobenih znakov okužbe. Nadaljnje študije so pokazale, da se virus ebole lahko razmnožuje pri sadnih in drugih netopirjih iz rodu Tadarida. To bi lahko pomenilo, da so vir virusa netopirji. Virus Marburg, ki je soroden virusu ebole, je bil prav tako najden pri sadnih netopirjih v Ugandi.

Druga razlaga je, da bi lahko bili sadni netopirji vmesni gostitelji zaradi negotovosti, da so sadni netopirji indeksni primer za ebolo. Pomembno je tudi opozoriti, da so nekatere vrste sadnih netopirjev v Afriki imune na virus ebole in da sta njihova DNK ali RNK podobni virusu ebole iz Zaira. To bi lahko pojasnilo širjenje na ljudi, saj ljudje v tej regiji običajno jedo sadne netopirje.

Prenašalci drugih virusov

Za leteče lisice v Avstraliji je znano, da prenašajo dve okužbi, ki lahko resno ogrožata zdravje ljudi - avstralski netopirski lyssavirus in virus hendre (Henipavirus). Ti bolezni, ki ju prenašajo netopirji in sta značilni le za Queensland, sta med najbolj smrtonosnimi virusi v zahodnem svetu. Čeprav sta redki, ti bolezni še vedno skrivnostno vznemirjata medicinske strokovnjake. Te bolezni, ki jih prenašajo netopirji, so skoraj vedno smrtne. Okužbe ljudi s temi virusi so na srečo zelo redke.

Virus Hendra je virus, ki večinoma okuži megabate (velike sadne netopirje ali "leteče lisice") in se lahko prenese na konje. Podobno kot ebola in marburg je hendra hemoragična mrzlica z visoko do zelo visoko smrtnostjo (50-90 %). Virusa ebole in marburga sta bila povezana z megabati kot prenašalci okužbe. Domnevajo, da se konji okužijo z virusom hendra z zaužitjem hrane ali vode, okužene s telesnimi tekočinami in izločki okuženih megabatov. Virus je lahko smrtno nevaren tako za ljudi kot za konje. Kadar ni rokovanja ali neposrednega fizičnega stika z letečimi lisicami, je tveganje za javno zdravje zanemarljivo.

Znano je, da so virus Hendra, ki ga prenašajo netopirji, preživeli le trije ljudje. Doslej je več kot polovica ljudi, ki so se okužili z virusom Hendra, umrla v šestih tednih, vendar druge bolezni, ki jo v Queenslandu prenašajo netopirji, ni preživel še nihče. Leta 1994 so pri leteči lisici, ki je imela simptome v bližini mesta Ballina v zvezni državi Novi Južni Wales (ki leži na meji s Queenslandom), prvič odkrili lyssavirus - bližnjega sorodnika virusa stekline. Lyssavirus je povzročil smrt edinih treh ljudi, ki so se z njim okužili.

Sorodne strani

• Egiptovski sadni netopir