Markhor (Capra falconeri) je velika divja koza iz družine Bovidae, ki je pomembna za ekosisteme gorskih območij. Živi v gozdnatih območjih v Srednji Aziji, Karakorumu in zahodni Himalaji. Markhor velja za simbol divjine teh gora in je tudi pakistanska narodna žival.
Značilnosti
Markhorji so visokorasle koze: do ramen merijo od 65 do 115 centimetrov, teža pa običajno znaša od 40 do 110 kilogramov. Obstaja izrazita spolna dvoličnost: samice so običajno rjave barve z belim podbradkom in značilnim črno-bel vzorcem na nogah, medtem ko so samci svetlejše rjave barve, imajo temnejši (črn) obraz in gosto belo grivo na vratu in prsih, ki jim lahko doseže tudi dolžino do kolen. Oba spola nosita rogove, vendar so pri samcih znatno večji in bolj zaviti; v obliki vijaka, ki pri samcih lahko dosežejo dolžino do 160 cm, pri samicah pa do približno 25 cm.
Njihov zgradbeni sistem, ostri kopiti in dobra telesna moč jim omogočajo izjemno gibčnost po strmih in skalnatih pobočjih. Poleti imajo tanjši plašč, pozimi pa gostejši in dlakav kožuh, ki jih ščiti pred nizkimi temperaturami.
Prebivališče in prehrana
Markhorji naseljujejo gorske predele na nadmorskih višinah od približno 500 do 3500 metrov. Prehranjujejo se predvsem z rastlinsko snovjo: travo, listjem grmovnic, brsti, vejami in po potrebi lubjem in lišaji v mrzlih obdobjih. Pogosto stojijo na zadnjih nogah, da dosežejo vrhnje liste dreves in grmov. So predvsem krepuskularni (aktivni zgodaj zjutraj in pozno popoldne), kar jim pomaga izogniti ekstremnim vremenskim razmeram in nekaj plenilcem.
Vedenje in razmnoževanje
Samice se običajno zbirajo v črede (skupine), ki lahko štejejo do okoli devet živali; samci pa so pogosto samotarji ali tvorijo manjše skupine samcev izven paritvene sezone. Paritvena doba (sezona ritov) poteka pozimi — samci se takrat med seboj tekmujejo za samice. Brezno obdobje je približno 140–150 dni, samice pa po navadi skotijo enega ali dva mladiča spomladi, ko so razmere najbolj ugodne za preživetje mladičev.
Glavni naravni plenilci markhorja so velike mesojede živali, na primer snežni leopard in volkovi; mladiči so še posebno ranljivi.
Ogroženost in varstvo
V preteklosti so markhorje močno ogrožali pretiran lov, izguba habitata zaradi paše domačih živali in podnebne spremembe. Številčnost je bila dolgo nizka in populacije so bile razdrobljene. Natančne ocene se razlikujejo; pogosto se navaja, da v divjini živi nekaj tisoč posameznikov — tradicionalna ocena je bila tudi okoli 2000 do 4000 živali, vendar se število in razporeditev spreminjata glede na regijo in uspešnost varstvenih ukrepov.
V zadnjih desetletjih so v nekaterih državah uvedli različne ukrepe za zaščito markhorja: zaustavitev neurejenega lova, programi lokalnega upravljanja območij, uveljavitev zaščitenih območij in v določenih primerih nadzorovano trophy-lovstvo, pri katerem del prihodkov namenijo varstvu in lokalnim skupnostim. Takšni ukrepi so v nekaterih regijah pripomogli k postopnemu okrevanju populacij, vendar ostajajo številne populacije ranljive zaradi drobne številčnosti, izgube habitatov in konflikta s čredo domačih živali.
Beseda "markhor" izhaja iz perzijščine in pomeni "kačji jedec" — ime naj bi povezano z zavito obliko rogov, ki spominja na zavitega para kač. Večinoma živijo na severnih območjih Pakistana, zlasti v regijah Čitral, Ghizar in Hunza.
Kako pomagati
- Podpirati programe varstva in lokalne skupnosti, ki sodelujejo pri ohranjanju markhorja.
- Promovirati trajnostno rabo gorskih pašnikov in zmanjševati konflikt med divjimi živalmi in rejo.
- Ozaveščati o pomenu divjih živali in podpirati projekte za preprečevanje pašne in lovske overexploatacije.