Megalodon: največji izumrli morski pes (Carcharocles megalodon)
Megalodon (Carcharocles megalodon) — osupljiva zgodba največjega izumrlega morskega psa: 16–17 m dolžine, ogromni zobje in fosili po celem svetu.
Megalodon je bil največji morski pes vseh časov. Njegovo znanstveno ime je Carcharocles megalodon. Živel je od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena, pred 15 do 2,6 milijona let. Sodobne raziskave pa kažejo, da je megalodon najverjetneje prevladoval predvsem v obdobju od zgodnjega miocena do poznega pliocena — približno pred 23 do 3,6 milijona let; natančne časovne meje se po različnih analizah in odkritjih nekoliko razlikujejo.
Izvor imena in taksonomija
Vrsta je bila dolgo znana kot Carcharocles megalodon, vendar poteka znanstveni spor glede njene natančne taksonomske umestitve. Nekateri paleontologi jo uvrščajo v rod Carcharocles, drugi v rod Otodus (kot Otodus megalodon), odvisno od interpretacije evolucijskih vezi med fosilnimi zobmi in vrstami. Zaradi pomanjkanja ohranjenega kostnega materiala — hrustančno okostje pri morskih psih se redko ohrani — se sklepa predvsem na podlagi zob in vretenc.
Velikost in zobje
Ta morski velikan je bil pogosto primerjan z današnjim velikim belega morskega psa Carcharodon carcharias, vendar ni nujno neposreden prednik. Megalodonovi zobje so več kot 18 cm dolgi in sodijo med največje najdbe zob morskih psov. Nicolaus Steno je bil prvi, ki je v 17. stoletju prepoznal fosilne zobe kot zobe morskih psov, ne pa kamnov.
Paleontološke ocene velikosti temeljijo na primerjavi zob s čeljustmi sodobnih vrst in na razmerjih, izračunanih iz ohranjenih vretenc ter primerjav z drugimi fosilnimi vrstami. Glede na te metode so ocene dolžine megalodona okoli 16–17 m (52–56 čevljev), teža pa je bila ocenjena tudi do približno 48–49 ton, čeprav so te številke predmet negotovosti in razlik v metodologijah.
Prehrana in ekologija
Megalodon je bil najverjetneje vrhovni plenilec oceanskih ekosistemov. Njegova usta in ogromni zobje so bili primerni za rezanje in raztrganje velikih morskih sesalcev, zlasti kitov. Paleontološki dokazi vključujejo sledi ugrizov in zlomljene kosti kitov, v katerih so ohranjeni megalodonovi zobje ali značilne poškodbe, skladne z njegovimi zobmi. Poleg kitov je verjetno lovil tudi velike ribe, morske prašiče in druge velike morske plenilce.
Fosilni dokazi in razširjenost
Ker je imelo megaldonovo okostje sestavo iz hrustanca, ki se redko ohrani, so glavni fosilni dokazi zobje in vretenca. Zobje so trdni in se pogosto najdejo v sedimentih po vsem svetu — v tropskih in zmernih morjih — zato fosili kažejo na skoraj globalno razširjenost vrste. Najdbe zraka zob pogosto izvirajo iz obalnih sedimentov, tokov in plasti, ki so nastale v pliocenu in miocenu.
Vzrok izumrtja in hipoteze
Vzrok izumrtja megalodona pred približno 3,6–2,6 milijona let ni popolnoma pojasnjen in verjetno gre za več dejavnikov v kombinaciji:
- Podnebne spremembe in ohlajanje oceanov, ki so vplivale na razpoložljivost toplih habitata in morskih sesalcev — glavnega plena.
- Upad ali sprememba populacij velikih kitov in drugih velikih plenilcev, zaradi česar je bilo manj razpoložljive hrane.
- Konkurenca z drugimi plenilci, vključno z razvojem hitrejših in bolj specializiranih oblik morskih psov ali morskih sesalcev (npr. nekateri predniki današnjega velikega belega), kar bi lahko omejilo razpoložljivost plena.
Zaradi omejenih fosilnih dokazov o življenjskem načinu megalodona so te hipoteze deloma posredne in predmet nadaljnjih raziskav.
Miti in popularna kultura
Megalodon pogosto nastopa v popularni kulturi kot še živeč pošast v današnjih oceanih. V resnici ni verodostojnih znanstvenih dokazov, da bi ta vrsta preživela v sodobnih časih; grozna zgodba o preživetju je večinoma plod fikcije. Čeprav so v preteklosti občasno poročali o "čudnih" velikih zobeh, so vsi verjetno fosili ali napačne identifikacije.
Meglodon ostaja ena najbolj fascinantnih fosilnih vrst — pomembna za razumevanje evolucije velikih morskih plenilcev, sprememb v morskih ekosistemih in dinamike prehranskih mrež v geološki preteklosti.
Megalodonov zob s poševno višino (diagonalna dolžina) več kot 170 mm.
Hrbtenični center kita, ki ga je megalodon ugriznil na pol. Na vretenčnem središču so vidne velike sledi ugriza (globoke rane).
Paleoekologija
Fosilni zapisi C. megalodona kažejo, da se je pojavljal v subtropskih do zmernih geografskih širinah. Pred nastankom Panamskega preliva so bila morja relativno toplejša. To bi tej vrsti omogočilo življenje v vseh oceanih sveta.
C. megalodon je živel v številnih morskih okoljih (npr. v vodah kontinentalnega šelfa, obalnih valovih, močvirnatih obalnih lagunah, peščenih litoralih in globokomorskih okoljih na morju) in se selil iz kraja v kraj. Odrasli C. megalodon ni bil pogost v plitvih vodnih okoljih in se je večinoma zadrževal na odprtem morju. C. megalodon se je morda v različnih življenjskih obdobjih gibal med obalnimi in oceanskimi vodami.
Njegov plen
Megalodon je lovil velike in srednje velike kite ter napadal kostne dele, kot so prsni koš, plavuti ali rep. Tako je kita ustavil ali pa ga hitro ubil s smrtonosnim ugrizom v prsni koš. Megalodonov ugriz velja za enega najmočnejših ugrizov v zgodovini živalskega kraljestva.
Zaradi velike velikosti, hitrega plavanja in močnih čeljusti, ki jih združuje z mogočnimi ubijalskimi aparati, je postal vrhunski plenilec, ki se prehranjuje z različnimi živalskimi vrstami.
Fosilni dokazi kažejo, da je C. megalodon plenil kite (tj. delfine, male kite in Odobenocetops) ter velike kite (vključno s spermiji, kitovci in roparji, pliskavkami, morskimi svinjami, sirenami in velikimi morskimi želvami).
Morski sesalci so bili redna tarča plenjenja C. megalodona. Na številnih kitovih kosteh so bili najdeni jasni znaki velikih ugrizov (globoke zareze), ki so jih naredili zobje, ki ustrezajo zobem C. megalodona, pri različnih izkopavanjih pa so bili zobje C. megalodona najdeni v bližini prežvečenih ostankov kitov in včasih neposredno z njimi. Obstajajo tudi fosilni dokazi o interakcijah med C. megalodonom in plavutonožci. Zanimivo je, da je bil 127 milimetrov dolg zob C. megalodona najden v neposredni bližini ugriznjene ušesne kosti morskega leva.
Sorodniki
Menili so, da je Carcharocles megalodon večja različica Carcharodon carcarias. Megalodon je imel veliko večji rep kot Carcharodon carcarias. Vendar je bil zobovje Carcharodona carcariasa tanjše kot zobovje Carcharoclesa megalodona. Potrjeno je, da je Carcharocoles megalodon iz družine Otodontidae. To pomeni, da Carcharocoles megalodon in Carcharodon caracarias nista bila v sorodu in da je imel Carcharodon megalodon več skupnega z Otodontidae kot z Lamnidae.
Sila ugriza
Morda si mislite, da je imel carcharocles megalodon šibkejši ugriz kot tiranozaver rex. Vendar so znanstveniki izračunali, da je moč ugriza Carcharoclesa megalodona do 24.000 do 40.000 kilogramov pritiska, ugriz T. rexa pa je 11.100 kilogramov, kar pomeni, da ima Carcharocles megalodon najmočnejši ugriz.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je megalodon?
O: Megalodon je bil največji morski pes vseh časov.
V: Kakšno je znanstveno ime megalodona?
O: Znanstveno ime megalodona je Otodus megalodon.
V: Kdaj je živel megalodon?
O: Megalodon je živel od zgodnjega miocena do pliocena, torej pred 23 do 3,6 milijona let.
V: Ali je megalodon v tesnem sorodstvu z današnjim velikim belim morskim psom?
O: Ne, megalodon ni v tesnem sorodstvu z današnjim velikim belim morskim psom.
V: Kakšna je bila velikost megalodonovih zob?
O: Megalodon je imel zobe, ki so med največjimi, kar so jih kdaj koli našli, dolge več kot 18 cm (7,1 palca).
V: Kako dolg je bil po ocenah megalodon?
O: Paleontologi ocenjujejo, da je bil megalodon dolg do 20 m (66 čevljev), njegova povprečna dolžina pa je bila 17 metrov (56 čevljev).
V: Koliko je megalodon tehtal?
O: Megalodon je tehtal do 48-103 ton.
Iskati