Metatheria (metatereje): definicija, značilnosti in evolucija
Metatheria je skupina v razredu sesalcev (Mammalia), v katero sodijo živeče močeradi (marsupiali) in izumrle skupine, npr. sparasodonti. Metatheria je širši takson kot tradicionalni Marsupialia — vključuje tako vse živeče opossume, kenguruje in sorodnike kot tudi njihove najbližje fosilne sorodnike.
Skupino je leta 1880 predlagal Thomas Henry Huxley. V taksonomski ureditvi sta Metatheria in Eutheria (ki ju je prav tako leta 1880 postavil Huxley) običajno združena v podrazred Theria, ki zajema vse živeče sesalce razen enoprstih (ptičjih jajčarjev).
Značilnosti
Metatereje se od drugih sesalcev med drugim razlikujejo po zobni zasnovi; tipična zobna formula za marsupialne linije je približno I5/4 C1/1 P3/3 M4/4 (to pomeni približno pet zgornjih in štiri spodnje sekalce, en par očesnih zob, tri premolarje in štiri molarje). Vendar je pri posameznih skupinah ta formula lahko spremenljiva — fosilni in živi predstavniki kažejo različne modifikacije.
Med anatomske posebnosti metaterejev sodijo tudi epipubične kosti (majhne kosti pred medeničnim obročem, značilne za nekatere izumrle in žive metatereje), omejena zamenjava zob (mnogi metatheriji imajo le eno zamenjavo zob ali pa molarje niso nadomestljivi) in posebnosti v zgradbi čeljusti in ušesnih kosti, ki ločijo to skupino od evterij.
Razmnoževanje in razvoj
Metatheriji razvijejo položaj plodovnice (placento) predvsem iz rumenjakove vrečke (yolk-sac placenta), kar je drugačno od zapletenejše maternične-placentarne povezave pri evterijih. Zaradi tega so novorojenci izredno nerazviti (altricialni) in se po rojstvu premaknejo do materinega marsupija (nekatere vrste marsupium nimajo, vendar imajo bradavice zaščitena ali zložena področja). V marsupiju se pritrdijo na bradavico in nadaljujejo razvoj.
Novorojenčki metaterejev imajo usta oblikovana v črko O, kar omogoča, da se bradavica v celoti vstavi v ustno votlino; bradavica potem nabrekne in otroka varno zadrži. Ta adaptacija omogoča zelo zgodnji odhod iz materinega reproduktivnega kanala, hkrati pa dolgotrajen pasivni pritisk na materino dojenčevo negovanje in laktacijo.
Evolucija in fosilni zapis
Najstarejši znani predstavnik metaterejev je Sinodelphys, znan iz spodnje krede iz Kitajske (Yixian Formation; starost približno 125 milijonov let). To kaže, da so se metatheriji razvili že v srednji do pozni mezozoikovski dobi in so sočasni z zgodnjimi evteriji.
Po izvoru v severni polobli so se nekatere linije metaterejev razširile v Južno Ameriko in proti paleokotno-antarktični poti do Avstralije, kjer so se od Paleocena naprej razvejale in izoblikovale veliko število ekoloških niš (npr. vrečarji z rastlinojedim, mesojedim in kopalnim načinom življenja). V Južni Ameriki so se razvile tudi specifične mesojede skupine, kot so sparasodonti, ki so izumrle v neogenih obdobjih.
Raznolikost in razširjenost
Današnje metatereje so zastopane predvsem z močeradmi (opossumi) v Severni in Južni Ameriki ter z veliko raznovrstnostjo vrečarjev v Avstraliji in Novem Gvineji (npr. kenguruji, koale, wombat, tasmanijski vrag, dashiuri — mesojedi vrečarji, diprotodonti — rastlinojedi vrečarji, perameliji — bandikoti itd.). Te skupine so se v izoliranih habitatih posebno razvile in zasedle različne niše, ki jih pri evterijih prevzamejo druge linije sesalcev drugod po svetu.
Taksonomija in pomen
Metatheria je tako pomemben takson za razumevanje zgodnjega razvoja sesalcev, saj povezuje žive vrečarje z vrsto fosilnih sorodnikov in omogoča raziskave o tem, kako so se razvile različne reproduktivne strategije in zobne specializacije. Čeprav sta imeni Metatheria in Marsupialia pogosto uporabljeni zamenljivo v splošnem govoru, prva zajema širši skup, ki vključuje tudi izumrle linije, medtem ko Marsupialia običajno pomeni kronoskupino (crown group) vseh živih vrečarjev.
Grški besedi meta- in theria v grobem pomenita "druge zveri" v nasprotju z Eutheria ("prave zveri"), kar odraža zgodnje poskuse razvrstitve teh velikih skupin sesalcev.
Evolucijska zgodovina
Metatereje so se prvič pojavile v obdobju krede. Nekatere metatereje iz matičnih skupin so se obdržale tudi v obdobju neogena, preden so izumrle. Kronska skupina marsupialov, edina veja metatereje, ki je preživela do danes, se je diverzificirala blizu časa izumrtja ob koncu krede.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je metaterija?
O: Metatheria je skupina v razredu sesalcev (Mammalia), v kateri so močeradi in sprasodonti. Je skoraj sinonim za prejšnji takson Marsupialia, vključuje pa tudi najbližje fosilne sorodnike marsupialnih sesalcev.
V: Kdo je predlagal Metatheria?
O: Metatheria je prvi predlagal Thomas Henry Huxley leta 1880.
V: Po čem se Metatheria razlikuje od drugih sesalcev?
O: Metatereje se od vseh drugih sesalcev razlikujejo po zobovju, ki običajno vključuje pet zgornjih in štiri spodnje sekalce, kljun, tri premolarje in štiri molarje.
V: Kdaj je bil odkrit Sinodelphys?
O: Najstarejši znani predstavnik metaterejev, Sinodelphys, je iz spodnje krede na Kitajskem.
V: Kako so Eutheria povezane z Metatheria?
O: Najbližji sorodniki metaterejev so Eutheria (ki jih je leta 1880 postavil tudi Huxley). Oba razreda sta skupaj združena kot podrazreda v podrazredu Theria.
V: Kaj vsebuje Theria?
O: Theria vsebuje vse živeče sesalce, razen enoprstih.
V: Kako metatere rodijo svoje potomce?
O: Med razvojem metatereje tvorijo placento iz rumenjakove vrečke in rojevajo "ličinki podobne" potomce. Ti potomci imajo nerazvite zadnje okončine in se po rojstvu preselijo v marsupij, kjer se pritrdijo na bradavico.
