Revščina v Indiji

Revščina v Indiji je pomembno vprašanje. V Indiji živi nekaj najrevnejših ljudi na svetu.

Indijska vlada navaja, da je prag revščine na podeželju 816 ₹ na mesec, v mestih pa 1000 ₹ na mesec. To pomeni, da veliko ljudi nima dovolj denarja. Predlagana, vendar še ne sprejeta uradna meja revščine v Indiji je 972 ₹ (14 USD) na mesec na podeželju in 1407 ₹ (21 USD) na mesec v mestih.

V Indiji povprečni človek potrebuje 2400 kalorij na dan na podeželju in 2100 kalorij na dan v mestih.

V zadnjem poročilu indijske komisije za načrtovanje (Tendulkarjev odbor) iz leta 2012 je bilo navedeno, da 26 % vseh ljudi v Indiji živi pod mednarodnim pragom revščine, ki znaša 1,25 USD na dan. V zadnjem desetletju se je revščina vztrajno zmanjševala, saj se je s 37,2 % v letih 2004-2005 zmanjšala na 29,8 % v letih 2009-2010. Število revnih ljudi je zdaj ocenjeno na 250 milijonov.

Analiza

Leta 1947 je bil povprečni dohodek v Indiji podoben kot v Južni Koreji. Južna Koreja je do leta 2000 postala razvita država, Indija pa ne.

Prvih 40 let je Indija sledila sovjetskemu gospodarskemu načrtovanju, programom nacionalizacije in državnemu lastništvu industrije. Njena gospodarska rast je bila v povprečju približno 3,5-odstotna, medtem ko so azijska gospodarstva, kot je Južna Koreja, v povprečju rasla več kot dvakrat hitreje na leto. Ob upoštevanju rasti prebivalstva v Indiji je njen dohodek na prebivalca rasel po 1,49 % letno, medtem ko so se dohodki Južnokorejcev - bogatih in revnih - hitro povečevali.

Indijsko gospodarstvo v sovjetskem slogu je vključevalo t. i. "Licence Raj": zapletene licence, predpise in birokracijo, potrebne za ustanovitev in vodenje podjetja v Indiji med letoma 1947 in 1990. Licenčni raj je bil posledica odločitve Indije za načrtovano gospodarstvo, v katerem vse vidike gospodarstva nadzoruje država. Licence so bile podeljene le izbranim. V tem sistemu je cvetela korupcija. V tem sistemu je država ustvarila malo delovnih mest in malo bogastva. Razširjena je ostala revščina.

Labirint birokracije je pogosto vodil do absurdnih omejitev - preden je podjetje dobilo dovoljenje za proizvodnjo, je moralo zadostiti zahtevam do 80 agencij, država pa je odločala o tem, kaj, koliko in po kakšni ceni se bo proizvajalo ter kateri viri kapitala se bodo uporabljali.

- BBC

Otroci z ulice v Indiji prodajajo prigrizke in pijačo potnikom avtobusa

Vprašanja in odgovori

V: Kolikšna je meja revščine za podeželska območja v Indiji?

V: Kakšen je prag revščine za mestna območja v Indiji?

V: Kakšna je predlagana uradna meja revščine v Indiji?

V: Kolikšna je povprečna potreba po kalorijah za povprečnega človeka na podeželju v Indiji?

V: Kolikšna je povprečna potreba po kalorijah za povprečnega moškega v mestih v Indiji?

V: Kolikšen odstotek ljudi v Indiji živi pod mednarodno mejo revščine?

V: Kakšen je bil trend stopnje revščine v Indiji v zadnjem desetletju?

Išči po črki