Javno dobro
V ekonomiji je javno dobro vrsta skupnega dobrega. Javne dobrine imajo dve glavni lastnosti:
- Nekomu ni mogoče preprečiti, da bi zaužil dobrino.
- Če nekdo dobrino porabi, to ne zmanjša njene dostopnosti drugim.
Primeri javnih dobrin so svež zrak, znanje, ulična razsvetljava ali ognjemet.
Javne dobrine so primer tržne nepopolnosti: Če vsi akterji maksimizirajo svoj dobiček, to ne vodi do učinkovite rešitve.
Očitno je, da je blago neizključljivo, kar pomeni, da proizvajalec ne vidi nobene koristi od proizvodnje ali zagotavljanja blaga na trgu, saj je nemogoče, da bi z njim ustvaril dobiček kot ljudje, ki za blago niso plačali. Zaradi tega lahko država posreduje, da jo zagotovi. Primerov povsem javnih dobrin je razmeroma malo, vendar so nekateri primeri naslednji:
- Nadzor nad poplavami
- Javna oskrba z vodo
- Ulična razsvetljava
- Zaščita svetilnika
- Nacionalne obrambne službe
- Parki in druga javna rekreacijska območja
Razlog, da vlada čuti potrebo po zagotavljanju teh dobrin, je, da je mejna družbena korist večja od mejne zasebne koristi, zato bo zaradi pozitivnih zunanjih učinkov pri potrošnji v tržnem mehanizmu vedno premalo potrošnje,
Ognjemet je javna dobrina, ker ga ni mogoče izključiti (ljudem ni mogoče preprečiti njegove uporabe) in ni konkurenčen (uporaba enega posameznika ne zmanjšuje razpoložljivosti za druge).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je javna dobrina?
O: Javno dobro je vrsta skupnega dobrega, ki ima dve glavni lastnosti - ni izključljivo in ni konkurenčno.
V: Kateri so nekateri primeri javnih dobrin?
O: Primeri javnih dobrin so svež zrak, znanje, ulična razsvetljava, ognjemet, nadzor nad poplavami, javna oskrba z vodo, storitve nacionalne obrambe, parki in druga javna rekreacijska območja.
V: Zakaj so javne dobrine primer tržne nepopolnosti?
O: Javne dobrine so primer tržne nepopolnosti, ker če vsi udeleženci maksimizirajo svoj dobiček, to ne privede do učinkovite rešitve. To je zato, ker je nemogoče ustvariti dobiček z javnimi dobrinami, saj so neizključljive in jih lahko ljudje, ki niso plačali za te dobrine, še vedno porabijo.
V: Zakaj vlada posreduje pri zagotavljanju javnih dobrin?
O: Javne dobrine se v tržnem mehanizmu običajno premalo porabijo zaradi pozitivnih zunanjih učinkov pri porabi. Vlada posreduje pri zagotavljanju javnih dobrin, ker je mejna družbena korist večja od mejne zasebne koristi.
V: Kakšna je glavna razlika med javnimi in zasebnimi dobrinami?
O: Glavna razlika med javnimi in zasebnimi dobrinami je, da so javne dobrine neizključljive in nekonkurenčne, medtem ko so zasebne dobrine izključljive in konkurenčne.
V: Zakaj proizvajalci ne vidijo koristi v zagotavljanju javnih dobrin na trgu?
O: Proizvajalci ne vidijo koristi v zagotavljanju javnih dobrin na trgu, ker so neizključljive in nekonkurenčne. Z zagotavljanjem javnih dobrin je nemogoče ustvariti dobiček, ker jih lahko ljudje, ki niso plačali za te dobrine, še vedno porabijo.
V: Ali obstaja veliko primerov povsem javnih dobrin?
O: Primerov čistih javnih dobrin je razmeroma malo, vendar so med njimi tudi nadzor nad poplavami, storitve nacionalne obrambe in javna rekreacijska območja.
