BRICS se uporablja za države Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južnoafriško republiko. Številni ekonomisti menijo, da so vse te države na podobni stopnji gospodarskega razvoja — velike državljanske populacije, hitro rastoča gospodarstva in naraščajoč delež v svetovni trgovini in industrijski proizvodnji. V medijih in strokovni literaturi se skupina običajno omenja kot "BRICS" ali kot "države BRICS".

Izvor akronima

Akronim je izumil Jim O'Neill, ekonomist, ki je delal za družbo Goldman Sachs. Na spletni strani 2001 je objavil prispevek z naslovom "Building Better Global Economic BRICs" — v njem je izpostavil, da bi se lahko omenjene hitro rastoče države v prihodnjih desetletjih močno približale gospodarstvom razvitih držav in tako bistveno povečale svoj delež v svetovnem BDP. Akronim BRIC (brez S) je bil v začetku namenjen štirim državam (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska).

Razvoj v institucionalno skupino

V praksi so se države začele medsebojno povezovati na srečanjih voditeljev in na ministrovskih ravneh. Leta 2010 se je skupini pridružila še Južnoafriška republika, zato je akronim razširil v BRICS. Skupina je kasneje ustanovila tudi lastne institucije, najpomembnejša med njimi pa je New Development Bank (NDB), namenjena sofinanciranju infrastrukturnih in trajnostnih projektov v državah članicah. BRICS je vzpostavil tudi mehanizme za finančno sodelovanje, kot je Contingent Reserve Arrangement (CRA), za stabilizacijo mednarodnih rezerv in lajšanje valutnih pritiskov članic.

Širitev in kdo ni bil vključen

V preteklosti so bile omenjene tudi druge velike nastajajoče ekonomije. Mehika in Južna Koreja sta bili pogosto primerjavi z gospodarstvi BRIC držav, a jih O'Neill ni vključil, ker so veljali za bolj razvite in sta že bili članici OECD. Leta 2023 je BRICS oz. njegovi voditelji sprejel odločitev o širjenju skupine in povabil več novih držav, kar je sprožilo razpravo o prihodnji vlogi in identiteti zavezništva (pogosto se govori tudi o oblike "BRICS+").

Pomen in področja sodelovanja

BRICS je pomemben iz več razlogov:

  • Gospodarska teža: članice skupaj predstavljajo velik del svetovnega prebivalstva, surovin in proizvodnje.
  • Politični vpliv: skupina služi kot forum za usklajevanje stališč v mednarodnih zadevah in kot protuteža vplivu zahodnih zavezništev.
  • Finančno sodelovanje: prek New Development Bank in drugih mehanizmov si članice pomagajo pri financiranju projektov, valutnem sodelovanju in zmanjševanju odvisnosti od zahodnih finančnih institucij.
  • Trgovina in investicije: povečanje medsebojnih trgovinskih tokov, skupna infrastrukturna sodelovanja in izmenjava tehnologij.

Kritike in izzivi

Čeprav je BRICS medijsko in politično odmeven, obstaja več kritik in praktičnih izzivov:

  • Heterogenost članic: članice se razlikujejo po velikosti gospodarstva, stopnji razvoja, političnih sistemih in interesih, kar otežuje enotno delovanje.
  • Geopolitična trenja: nasprotujoči si zunanji interesi (npr. odnosi posameznih članic z zahodnimi državami ali medsebojne napetosti) lahko zmanjšujejo kohezivnost skupine.
  • Učinek na dolgoročno rast: napovedi o enotnem hitrem konvergenčnem razvoju so bile deloma pretirane; rast posameznih držav poteka z različnimi hitrostmi in izzivi.

Skupaj vzeto, BRICS ostaja pomemben in vpliven forum držav v vzponu, vendar njegova prihodnost in dejanska sposobnost spreminjanja svetovnega gospodarskega reda sta odvisni od notranjega soglasja, institucionalne konsolidacije in odzivov na globalne izzive.