Kartel
V ekonomiji je kartel skupina nekdaj neodvisnih podjetij, ki se odkrito dogovorijo o sodelovanju. Cilji kartelov so povečati dobiček ali stabilizirati prodajo na trgu. To dosežejo z določanjem cen blaga, omejevanjem ponudbe na trgu ali na druge načine. Monopoli niso karteli, ker je v monopolu samo eno neodvisno podjetje. Karteli so slabi za gospodarstvo na splošno in za njihove stranke, ki jim zaračunavajo previsoke cene. Karteli se običajno pojavljajo v oligopolnih podjetjih, kjer je majhno število udeležencev, ki nadzorujejo večino ponudbe na trgu.
Poleg pravkar opisanega kartela prodajalcev lahko kupci oblikujejo tudi kartele, da bi znižali ceno kupljenega vložka. Druga vrsta kartela je ponudbeni krog. Pri prirejanju ponudb se potencialni dobavitelji dogovorijo, kdo od njih bo dobil naročilo za dobavo po ceni, ki je višja od konkurenčne cene, in če eden od njih zmaga, se nato dogovorijo o pravilu, po katerem si med seboj razdelijo dodatni dobiček. Prirejanje ponudb je najpogostejše med gradbenimi podjetji, ki si prizadevajo pridobiti državni gradbeni projekt.
Pregled
Ljudje iste stroke se le redko srečujejo, celo zaradi veselja in razvedrila, pogovor pa se konča z zaroto proti javnosti ali z načrtom za zvišanje cen.
Adam Smith, Bogastvo narodov, 1776
Opravljena je bila raziskava več sto objavljenih ekonomskih študij in pravnih odločitev protimonopolnih organov. Ugotovljeno je bilo, da je povprečno povečanje cen, ki so ga dosegli karteli v zadnjih 200 letih, 25 %. Zasebni mednarodni karteli (tisti z udeleženci iz dveh ali več držav) so v povprečju dosegli 28-odstotno povišanje cen. Domači karteli so se v povprečju povečali za 18 %. Manj kot 10 % vseh kartelov v vzorcu ni uspelo dvigniti tržnih cen.
Na splošno se je o kartelnih sporazumih težko pogajati, ker imajo potencialni člani običajno različne idealne cene za dogovarjanje. Ko so kartelni sporazumi enkrat oblikovani, so običajno ekonomsko nestabilni, predvsem zato, ker imajo člani spodbudo za goljufanje s prodajo pod dogovorjeno ceno ali s prodajo več, kot so določene proizvodne kvote kartela (glej tudi teorijo iger). Člani kartela težko opazijo goljufanje pri cenah, zato se uspešnejši karteli pogosto dogovorijo, da določijo svoje tržne kvote, si izmenjujejo preverljive informacije o teh deležih in se vnaprej dogovorijo o nekem mehanizmu za kaznovanje članov, ki presežejo svoje kvote. Zaradi tega so številni karteli, ki poskušajo določiti cene proizvodov, dolgoročno neuspešni. Empirične študije kartelov iz 20. stoletja so pokazale, da je povprečno trajanje odkritih kartelov od 5 do 8 let. Vendar pa se po razpadu kartela spodbude za oblikovanje kartela vrnejo in kartel se lahko ponovno oblikuje. Med javno znanimi karteli, ki ne sledijo temu ciklu, je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC).
Določanje cen se pogosto izvaja na mednarodni ravni. Če je sporazum o nadzoru cen sankcioniran z večstransko pogodbo ali zaščiten z nacionalno suverenostjo, se protimonopolni ukrepi ne smejo začeti. Primeri takšnega določanja cen vključujejo nafto, katere ceno delno nadzoruje ponudba držav OPEC. Tudi cene mednarodnih letalskih vozovnic so določene s sporazumom z IATA, kar je praksa, za katero v protimonopolnem pravu obstaja posebna izjema.
Mednarodno določanje cen s strani zasebnih subjektov se lahko preganja na podlagi protimonopolne zakonodaje več kot 100 držav. Primeri preganjanih mednarodnih kartelov so lizin, citronska kislina, grafitne elektrode in vitamini v razsutem stanju.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je v ekonomiji kartel?
O: Kartel je skupina prej neodvisnih podjetij, ki se dogovorijo, da bodo sodelovala, da bi povečala svoj dobiček ali stabilizirala prodajo na trgu.
V: Kako karteli povečajo svoje dobičke?
O: Karteli povečujejo svoje dobičke z določanjem cen blaga, omejevanjem ponudbe na trgu ali na druge načine.
V: Kako se monopoli razlikujejo od kartelov?
O: Monopoli se razlikujejo od kartelov, ker je v monopolu samo eno neodvisno podjetje.
V: Zakaj so karteli slabi za gospodarstvo in njihove stranke?
O: Karteli so slabi za gospodarstvo in stranke, ker strankam zaračunavajo previsoke cene.
V: Kje se karteli običajno pojavljajo?
O: Karteli se običajno pojavljajo v oligopolnih podjetjih, kjer majhno število udeležencev nadzoruje večino ponudbe na trgu.
V: Ali lahko kartele oblikujejo tudi kupci?
O: Da, tudi kupci lahko oblikujejo kartele, da bi znižali ceno kupljenega vložka.
V: Kaj je prirejanje ponudb?
O: O zmanipuliranju ponudb govorimo, kadar potencialni dobavitelji sklenejo dogovor o tem, kateri od njih bo dobil naročilo za dobavo po ceni, ki je višja od konkurenčne cene, in se dogovorijo o pravilu, po katerem si med seboj razdelijo dodatni dobiček.
