Investicijska banka

Besedna zveza investicijska banka se nanaša na podjetje, ki pomaga drugim podjetjem (in tudi vladam), da si izposodijo denar od drugih ljudi in podjetij, in/ali omogoča podjetjem, da se delno ali v celoti prodajo drugim ljudem in podjetjem. Za razliko od običajnih bank običajno ne posojajo lastnega denarja ali uporabljajo lastnega denarja za nakup dela ali celotnega podjetja, temveč pomagajo uskladiti potrebe po financiranju podjetja s tistimi drugimi poslovnimi in osebnimi vlagatelji, ki želijo zaslužiti denar s posojanjem podjetju ali z lastništvom dela podjetja.

Sredi dvajsetega stoletja so nekatere investicijske banke začele svojim poslovnim strankam pomagati, da so namesto vlagateljem v celoti prodale svoja podjetja drugim podjetjem, prav tako pa so podjetjem v zameno za plačilo na podlagi prodajne cene podjetja pomagale odločiti, katera druga podjetja naj kupijo. Ta dejavnost je postala znana kot združitve in prevzemi in danes spada v kategorijo investicijskega bančništva. Dejansko obstaja veliko majhnih investicijskih bank, ki ponujajo samo to dejavnost in podjetjem ne pomagajo pri najemanju posojil ali prodaji lastništva v podjetju.

Investicijska banka najpogosteje pomaga podjetjem pri izposojanju denarja s pogodbo, imenovano obveznica, in pri prodaji lastništva v podjetju s pogodbo, imenovano delnica. Večina držav je oblikovala vladna pravila, ki v zameno za zahteve, da podjetje posluje na določen način in na določen način razkriva svoje finančne rezultate, omogočajo, da si podjetje izposodi denar z obveznicami in proda lastništvo z delnicami širši javnosti, ta pa lahko prodaja obveznice in delnice drugim članom javnosti, ne da bi bila odgovorna za poslovanje in razkritje finančnih podatkov podjetja.

Razlogi, zaradi katerih se podjetje namesto pri banki odloči za posojilo pri investitorjih, so lahko naslednji:

• Možnost nižjih obrestnih mer
• Možnost fiksne obrestne mere (ki je ni mogoče spremeniti) za daljše časovno obdobje, kot bi ga običajno omogočila večina bank.
• Vlagatelji so morda bolj pripravljeni posoditi posojilo podjetju, ki je bolj izpostavljeno tveganju, da ne bo moglo plačati, kot bi bila to pripravljena storiti banka.

Nekateri razlogi, zaradi katerih se lastnik podjetja strinja z uporabo investicijske banke za prodajo dela ali celotnega podjetja drugim vlagateljem, so naslednji:

• zaslužiti dobiček od zneska, ki ga je prvotno vložil v podjetje (ker je morda večje število kupcev, ki so pripravljeni kupiti podjetja, s katerimi se javno trguje, je lahko cena, ki jo prejme za podjetje, višja, kot če bi lastnik podjetje prodal drugemu posamezniku).
• Zbiranje denarja, ki ga lahko podjetje uporabi za nadaljnjo rast.
• zbiranje sredstev za vračilo denarja, ki je bil izposojen za podjetje in ga lastnik podjetja sicer ne bi mogel vrniti.

Investicijske banke torej delajo z dvema vrstama strank, in sicer s podjetji/vladami, ki si želijo izposoditi sredstva ali prodati lastništvo, ter s posamezniki in drugimi podjetji, ki želijo zaslužiti s svojim denarjem tako, da ga posodijo drugim podjetjem ali ga imajo v lasti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je investicijska banka?

V: Kako se investicijske banke razlikujejo od običajnih bank?

V: Katere dejavnosti običajno ponuja investicijska banka?

V: Zakaj se lahko podjetje odloči, da si denar izposodi pri vlagateljih in ne pri bankah?

V: Zakaj bi se lahko nekdo strinjal s tem, da investicijska banka proda del ali vse njegove posle?

V: Komu služijo investicijske banke?

Išči po črki