Investicijska banka: definicija, funkcije, obveznice in delnice

Investicijska banka je finančno podjetje, ki pomaga podjetjem, državam in drugim organizacijam pri zbiranju kapitala in pri večjih finančnih transakcijah. Namesto da bi običajno posojala lastni denar, usklajuje potrebe po financiranju s strani izdajateljev (podjetij ali vlad) s kapitalom vlagateljev (posojilodajalci ali lastniki). Poleg tega svetuje pri strateških transakcijah, kot so združitve in prevzemi (M&A), ter pogosto prevzame vlogo posrednika na kapitalskih trgih.

Kaj dela investicijska banka?

Glavne naloge investicijskih bank so:

Svetovanje pri izdaji vrednostnih papirjev (obveznic in delnic) — priprava dokumentacije, določitev strukture izdaje in strategije prodaje.
Podpisovanje (underwriting) — prevzem tveganja prodaje izdaje, določanje cene in razporejanje naložb med vlagatelje.
Združitve in prevzemi (M&A) — iskanje možnih kupcev/partnerjev, vrednotenje podjetja, pogajanja in izvedba transakcije.
Prodaja in trgovanje (sales & trading) — izvajanje nakupov in prodaj vrednostnih papirjev za stranke ali za lastni račun ter likvidnostni posli (market making).
Raziskave in analiza — priprava poročil o podjetjih in industrijah, ki vlagateljem pomagajo pri odločitvah.
Upravljanje premoženja in skladov — nudenje investicijskih produktov institucionalnim in zasebnim strankam.
Strukturne rešitve in finančno modeliranje — priprava strukturiranih instrumentov, svetovanje glede hedge strategij, financiranja projektov ipd.

Obveznice (dolžniški instrumenti)

Obveznica je pogodba, s katero si podjetje ali država sposodi denar od vlagateljev. Glavne značilnosti:

Glavnica (nominál) — znesek, ki ga izdajatelj obljubi vrniti ob zapadlosti.
Kupon (obrestna mera) — obresti, ki jih izdajatelj plačuje imetniku obveznice (lahko fiksne ali spremenljive).
Rok zapadlosti — datum, ko je treba vrniti glavnico.
Kreditna ocena — ocena sposobnosti izdajatelja, da izpolni obveznosti; vpliva na obrestno mero.

Investicijska banka pri izdaji obveznic pomaga določiti primerno strukturo dolga, pripravi prospekt, poišče vlagatelje in pogosto prevzame del tveganja z garancijo (underwriting). Prednosti za izdajatelja v primerjavi s tradicionalnim bančnim posojilom vključujejo možnost nižjih obresti, daljše roke in dostop do širšega kroga vlagateljev.

Delnice (kapitalski instrumenti)

Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki (delničarji) imajo običajno pravico do dela dobička (dividende) in glasovanja na skupščinah, odvisno od vrste delnice. Delnice se lahko izdajajo v okviru prvotne javne ponudbe (IPO) ali dodatnih izdaj (secondary offering).

Investicijska banka pri izdaji delnic pomaga z vrednotenjem podjetja, pripravo prospekta, trženjem ponudbe vlagateljem (bookbuilding) in določanjem končne cene. Pri IPO banke pogosto delujejo kot glavna podpisnica (lead underwriter) in organizirajo predstavitve potencialnim vlagateljem (roadshow).

Kako investicijska banka deluje pri izdaji (glavni koraki)

Due diligence — podrobna preučitev poslovanja, finančnih rezultatov in tveganj izdajatelja.
Strukturiranje in vrednotenje — odločitev o količini, vrsti in ceni vrednostnih papirjev.
Regulativna dokumentacija — priprava in vložitev prospekta v skladu s predpisi.
Trženje (roadshow, bookbuilding) — predstavitve vlagateljem in zbiranje interesov za nakup.
Razporeditev in izvedba — dodelitev papirjev vlagateljem ter zaključek izdaje.

Vrste investicijskih bank

Velike trgovske banke / "bulge bracket" — globalne hiše z obsežnim naborom storitev (npr. svetovanje, trgovanje, upravljanje premoženja).
Boutique investicijske banke — manjše družbe, specializirane za M&A, vrednotenja ali določene industrije.
Regionalne banke — osredotočene na lokalne trge in podjetja.

Razlika med investicijsko in komercialno banko

Komercialne banke sprejemajo depozite od javnosti in podeljujejo posojila ter ponujajo osnovne bančne storitve.
Investicijske banke pa se osredotočajo na svetovanje, izdajo vrednostnih papirjev, trgovanje in kompleksne finančne storitve; običajno ne vodijo tekočih računov javnosti ali sprejemajo depozitov.

Regulacija in konflikti interesov

Ker investicijske banke povezujejo izdajatelje in vlagatelje ter pogosto ponujajo več storitev hkrati, nastanejo možni konflikti interesov (npr. svetovanje stranki hkrati, ko trgovanje z njenimi vrednostnimi papirji koristi lastnim pozicijam banke). Zato večina držav ureja dejavnosti investicijskih bank z namenom zaščite vlagateljev, zagotavljanja preglednosti in preprečevanja zlorab. Pravila vključujejo zahteve glede razkritij, ločevanja poslovnih enot in nadzora nad primernostjo prodaj.

Zakaj podjetje uporabi investicijsko banko?

Pridobiti kapital brez zamenjave lastništva (obveznice) ali z delnim/širšim lastništvom (delnice).
Doseči večje število potencialnih vlagateljev in boljšo ceno zaradi konkurenčnega povpraševanja.
Izkoristiti strokovno znanje pri strukturiranju kompleksnih poslov in pri obvladovanju regulativnih zahtev.
Pri M&A izkoristiti izkušnje pri pogajanjih, iskanju partnerjev in izvedbi transakcij.

Investicijske banke tako delajo z dvema glavnima skupinama strank: izdajatelji (podjetja, vlade), ki želijo pridobiti sredstva ali prodati deleže, in vlagatelji (posamezniki, družbe, skladi), ki želijo zaslužiti s posojanjem denarja ali lastništvom deležev. Njihova vloga pri povezovanju teh strani in pri olajšanju toka kapitala je ključna za delovanje sodobnih finančnih trgov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je investicijska banka?

O: Investicijska banka je podjetje, ki pomaga drugim podjetjem (in tudi vladam), da si izposodijo denar od drugih ljudi in podjetij, in/ali omogoča podjetjem, da se delno ali v celoti prodajo drugim ljudem in podjetjem.

V: Kako se investicijske banke razlikujejo od običajnih bank?

O: Za razliko od običajnih bank investicijske banke običajno ne posojajo lastnega denarja ali uporabljajo lastnega denarja za nakup dela ali celotnega podjetja, temveč pomagajo uskladiti potrebe po financiranju podjetja s tistimi drugimi poslovnimi in osebnimi vlagatelji, ki želijo zaslužiti denar s posojanjem podjetju ali lastništvom dela podjetja.

V: Katere dejavnosti običajno ponuja investicijska banka?

O: Investicijska banka najpogosteje pomaga podjetjem, da si izposodijo denar z obliko pogodbe, ki je znana kot obveznica, in da prodajo lastništvo v podjetju s pogodbo, ki je znana kot delnica. Poleg tega lahko nekatere investicijske banke ponujajo tudi storitve združitve in prevzema, ki vključujejo pomoč strankam pri odločanju, katero drugo podjetje naj kupijo, v zameno za plačilo na podlagi prodajne cene podjetja.

V: Zakaj se lahko podjetje odloči, da si denar izposodi pri vlagateljih in ne pri bankah?

O: Nekateri razlogi, zaradi katerih se podjetje lahko odloči, da si denar izposodi od vlagateljev namesto od bank, vključujejo možnost nižjih obrestnih mer, možnost fiksne obrestne mere (ki je ni mogoče spremeniti) za daljše časovno obdobje, kot bi jo običajno omogočila večina bank, in možnost, da so vlagatelji bolj pripravljeni posojati bolj tveganim podjetjem, kot bi bile to pripravljene storiti banke.

V: Zakaj bi se lahko nekdo strinjal s tem, da investicijska banka proda del ali vse njegove posle?

O: Nekateri razlogi, zaradi katerih se lahko nekdo strinja s prodajo dela ali celotnega podjetja s strani investicijske banke, vključujejo zaslužek od začetnih naložb v podjetje, zbiranje sredstev za nadaljnje priložnosti za rast in zbiranje sredstev za vračilo izposojenega denarja, ki ga sicer morda ne bi mogli vrniti.

V: Komu služijo investicijske banke?

O: Investicijske banke služijo dvema vrstama strank; ena so podjetja/vlade, ki si želijo izposoditi sredstva ali prodati lastništvo, in posamezniki/druga podjetja, ki želijo ustvariti dobiček s posojanjem/lastništvom drugih podjetij.