Mejna nagnjenost k potrošnji (MPC): definicija, primeri in vplivi

V ekonomiji izraz mejna nagnjenost k potrošnji (MPC) opisuje, koliko dodatnega razpoložljivega dohodka (dohodek po davkih in transferjih) posameznik ali gospodinjstvo porabi, ko se njihov dohodek poveča za enoto. MPC je torej delež spremembe v potrošnji glede na spremembo razpoložljivega dohodka.

Definicija in osnovna formula

Matematično je MPC pogosto zapisan kot:

MPC = ΔC / ΔYd,

kjer je ΔC sprememba potrošnje, ΔYd pa sprememba razpoložljivega dohodka. Povezana količina je mejna nagnjenost k varčevanju (MPS):

MPS = 1 − MPC.

Primeri

Če gospodinjstvo dobi en dodaten dolar razpoložljivega dohodka in je MPC 0,65, bo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja. Če bi bilo MPC 0,9, bi porabili 90 centov.

V praksi se MPC razlikuje glede na vrsto prihodka: ljudje običajno porabijo večji delež začasnega dohodka manj kot delež trajnega (po modelih, kot sta life-cycle in permanent income hypothesis).

Razlike med posamezniki in agregatno MPC

Pri revnejših gospodinjstvih je MPC običajno višji, saj potrebujejo več sredstev za osnovno potrošnjo (hranila, stanovanje, energija).
Bogatejša gospodinjstva pogosto prihranijo večji delež dodatnega dohodka, zato je njihov MPC nižji.
Agregatna MPC (za celotno gospodarstvo) je povprečje MPC posameznih gospodinjstev in se lahko razlikuje od MPC za katero koli posamezno skupino.

Povezava z gospodarskim multiplikatorjem

V enostavnem Keynesovem modelu je multiplicator javne porabe odvisen od MPC:

Multiplikator = 1 / (1 − MPC) = 1 / MPS.

Višji MPC pomeni močnejši multiplikacijski učinek vsake enote dodatne porabe ali fiskalnega spodbujanja. Zato so transferji ali stimulusi, namenjeni tistim z višjim MPC, pogosto učinkovitejši za povečevanje povpraševanja v kratkem roku.

Faktori, ki vplivajo na MPC

Raven dohodka: revnejši imajo pogosto višji MPC.
Pričakovanja o prihodnjih dohodkih: če ljudje menijo, da je dohodek začasen, bodo manj verjetno porabili velik delež (nižji MPC) v skladu s hipotezami o trajnem dohodku.
Dostop do kreditov: če je izposoja enostavna, si lahko gospodinjstva izposodijo in začasno porabijo več (včasih MPC > 1 v kratkem roku).
Stopnje obdavčitve in socialni transferji: neto učinek prihodkov in davkov vpliva na razpoložljivi dohodek in s tem na MPC.
Kultura in preference po varčevanju: nekatere družbe so bolj naklonjene varčevanju kot porabi.

Merjenje in empirični dokazi

MPC je mogoče oceniti s statističnimi metodami na podlagi časovnih serij agregatnih podatkov ali mikro podatkov gospodinjstev. Empirične ocene se razlikujejo po državah in obdobjih; za posamezna gospodinjstva se pogosto gibljejo v razponu od približno 0,3 do 0,9, pri čemer so za nizko dohodkovne skupine ocene običajno višje. Agregatne vrednosti so odvisne od strukture dohodka, sistema davkov in stopnje varčevanja.

Politični in praktični pomen

Fiskalna politika: transferji in davčne olajšave so bolj učinkoviti pri spodbujanju potrošnje, če so usmerjeni v gospodinjstva z višjim MPC (npr. socialne pomoči ali ciljni transferji namesto univerzalnih znižanj davkov).
Stabilizacijska vloga: pri recesiji so ukrepi, ki povečajo razpoložljivi dohodek tistih z visokim MPC, močnejši stimulator povpraševanja.

Omejitve in opozorila

MPC je konceptualno preprost, vendar v praksi odvisen od vrste spremembe dohodka (trajna vs. začasna), dostopa do kredita in pričakovanj.
V krizah lahko strukturne spremembe in negotovost spremenijo običajne vzorce porabe, zato MPC ni fiksna vrednost skozi čas.
John Maynard Keynes je opozoril, da je mejna nagnjenost k potrošnji običajno manjša od ena, saj se del dodatnega dohodka shrani.

Skupno: MPC je ključno orodje za razumevanje, kako spremembe dohodka vplivajo na potrošnjo in kako učinkovite so različne oblike fiskalnih spodbud. Ker se MPC razlikuje po dohodkovnih skupinah in okoliščinah, je ciljna politika pogosto najbolj učinkovit način za krepitev agregatnega povpraševanja.

Ozadje

Matematično je funkcija M P C {\displaystyle {\mathit {MPC}}} ${\mathit {MPC}}$ zapisana kot derivativ funkcije potrošnje C {\displaystyle C} $C$ glede na razpoložljivi dohodek Y {\displaystyle Y} $Y$ , tj. trenutni naklon krivulje C {\displaystyle C} $C$ - Y {\displaystyle Y}. $Y$

M P C = d C d Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}={\frac {dC}{dY}}} ${\mathit {MPC}}={\frac {dC}{dY}}$

ali približno,

M P C = Δ C Δ Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}={\frac {\Delta C}{\Delta Y}}} ${\mathit {MPC}}={\frac {\Delta C}{\Delta Y}}$ kjer je Δ C {\displaystyle \Delta C} $\Delta C$ sprememba potrošnje, Δ Y {\displaystyle \Delta Y} $\Delta Y$ pa je sprememba razpoložljivega dohodka, ki je ustvarila potrošnjo.

Mejno nagnjenost k potrošnji lahko ugotovimo tako, da spremembo potrošnje delimo s spremembo dohodka ali M P C = Δ C / Δ Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y} ${\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y$ . MPC lahko razložimo s preprostim primerom:

Prihodki	Poraba
120	120
180	170

Tu Δ C = {\displaystyle50 \Delta C=50} $\Delta C=50$ ; Δ Y = {\displaystyle60 \Delta Y=60} $\Delta Y=60$ Zato je M P C = Δ C / Δ Y = /50 = 60{\displaystyle0.83 {\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y=50/60=0,83} ${\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y=50/60=0.83$ ali 83 %. Predpostavimo na primer, da ob plači prejmete bonus, ki znaša 500 USD poleg običajnega letnega zaslužka. Zdaj imate 500 dolarjev večji dohodek kot prej. Če se odločite, da boste od tega mejnega povečanja dohodka 400 dolarjev porabili za nekaj, bo vaša mejna nagnjenost k potrošnji 0,8 ( $ /400 $ {\displaystyle500 \$400/\$500} $\$400/\$500$ ).

Sorodne strani

Povprečna nagnjenost k varčevanju
Povprečna nagnjenost k potrošnji
keynesianska ekonomija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je mejna nagnjenost k potrošnji (MPC)?

O: Mejna nagnjenost k potrošnji (MPC) je merilo, ki količinsko opredeljuje inducirano potrošnjo, kar pomeni, da se osebna potrošniška poraba poveča ob povečanju razpoložljivega dohodka po davkih in transferjih.

V: Kako deluje MPC?

O: MPC meri delež višjega dohodka, ki ga oseba porabi. Če na primer gospodinjstvo zasluži en dodaten dolar razpoložljivega dohodka in je mejna nagnjenost k potrošnji 0,65, potem bo gospodinjstvo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja.

V: Kdo je predlagal MPC?

O: John Maynard Keynes je predlagal MPC.

V: Ali je MPC manjši od ena?

O: Da, po Johnu Maynardu Keynesu je MPC manjši od ena.

V: Ali se MPC razlikuje med bogatimi in revnimi ljudmi?

O: Da, običajno je MPC pri revnejših ljudeh višji kot pri bogatih.

V: Kaj se zgodi, ko gospodinjstvo zasluži dodaten dolar razpoložljivega dohodka?

O: Če je mejna nagnjenost k potrošnji za to gospodinjstvo 0,65, potem bo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja.

V: Ali lahko gospodinjstva porabijo več kot svoj dodatni dolar, ne da bi si ga izposodila?

O: Ne, gospodinjstva ne morejo porabiti več kot svoj dodatni dolar, ne da bi si izposodila denar iz drugega vira.