Mejna nagnjenost k potrošnji
V ekonomiji je mejna nagnjenost k potrošnji (MPC) merilo, s katerim lahko spodbudno potrošnjo izrazimo v številkah. Spodbujena potrošnja je ideja, da se osebna potrošniška poraba (potrošnja) poveča s povečanjem razpoložljivega dohodka (dohodek po davkih in transferjih). Delež razpoložljivega dohodka, ki ga ljudje porabijo za potrošnjo, se imenuje nagnjenost k potrošnji. MPC je delež višjega dohodka, ki ga oseba porabi. Če na primer gospodinjstvo zasluži en dodaten dolar razpoložljivega dohodka in je mejna nagnjenost k potrošnji 0,65, potem bo gospodinjstvo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja. Očitno je, da gospodinjstvo ne more porabiti več kot dodatnega dolarja (brez izposojanja).
John Maynard Keynes pravi, da je mejna nagnjenost k potrošnji manjša od ena.
MPC je pri revnejših ljudeh višji kot pri bogatih.
Ozadje
Matematično je funkcija M P C {\displaystyle {\mathit {MPC}}}
zapisana kot derivativ funkcije potrošnje C {\displaystyle C}
glede na razpoložljivi dohodek Y {\displaystyle Y}
, tj. trenutni naklon krivulje C {\displaystyle C} - Y {\displaystyle Y}.
M P C = d C d Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}={\frac {dC}{dY}}} 
ali približno,
M P C = Δ C Δ Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}={\frac {\Delta C}{\Delta Y}}} 
kjer je Δ C {\displaystyle \Delta C}
sprememba potrošnje, Δ Y {\displaystyle \Delta Y}
pa je sprememba razpoložljivega dohodka, ki je ustvarila potrošnjo.
Mejno nagnjenost k potrošnji lahko ugotovimo tako, da spremembo potrošnje delimo s spremembo dohodka ali M P C = Δ C / Δ Y {\displaystyle {\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y}
. MPC lahko razložimo s preprostim primerom:
| Prihodki | Poraba |
| 120 | 120 |
| 180 | 170 |
Tu Δ C = {\displaystyle50 \Delta C=50}
; Δ Y = {\displaystyle60 \Delta Y=60} 
Zato je M P C = Δ C / Δ Y = /50 = 60{\displaystyle0.83 {\mathit {MPC}}=\Delta C/\Delta Y=50/60=0,83} 
ali 83 %. Predpostavimo na primer, da ob plači prejmete bonus, ki znaša 500 USD poleg običajnega letnega zaslužka. Zdaj imate 500 dolarjev večji dohodek kot prej. Če se odločite, da boste od tega mejnega povečanja dohodka 400 dolarjev porabili za nekaj, bo vaša mejna nagnjenost k potrošnji 0,8 ( $ /400 $ {\displaystyle500 \$400/\$500}
).
Sorodne strani
- Povprečna nagnjenost k varčevanju
- Povprečna nagnjenost k potrošnji
- keynesianska ekonomija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mejna nagnjenost k potrošnji (MPC)?
O: Mejna nagnjenost k potrošnji (MPC) je merilo, ki količinsko opredeljuje inducirano potrošnjo, kar pomeni, da se osebna potrošniška poraba poveča ob povečanju razpoložljivega dohodka po davkih in transferjih.
V: Kako deluje MPC?
O: MPC meri delež višjega dohodka, ki ga oseba porabi. Če na primer gospodinjstvo zasluži en dodaten dolar razpoložljivega dohodka in je mejna nagnjenost k potrošnji 0,65, potem bo gospodinjstvo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja.
V: Kdo je predlagal MPC?
O: John Maynard Keynes je predlagal MPC.
V: Ali je MPC manjši od ena?
O: Da, po Johnu Maynardu Keynesu je MPC manjši od ena.
V: Ali se MPC razlikuje med bogatimi in revnimi ljudmi?
O: Da, običajno je MPC pri revnejših ljudeh višji kot pri bogatih.
V: Kaj se zgodi, ko gospodinjstvo zasluži dodaten dolar razpoložljivega dohodka?
O: Če je mejna nagnjenost k potrošnji za to gospodinjstvo 0,65, potem bo porabilo 65 centov in prihranilo 35 centov tega dolarja.
V: Ali lahko gospodinjstva porabijo več kot svoj dodatni dolar, ne da bi si ga izposodila?
O: Ne, gospodinjstva ne morejo porabiti več kot svoj dodatni dolar, ne da bi si izposodila denar iz drugega vira.
