Dust Bowl: suše in prašne nevihte, ki so uničile prerije
Dust Bowl: zgodovinska pripoved o sušah in prašnih nevihtah tridesetih, ki so uničile prerije, kmetijstvo in skupnosti — vzroki, posledice in človeška preživetja.
Dust Bowl je izraz, ki se uporablja za opis prerijskih območij v Združenih državah Amerike in Kanadi v tridesetih letih 20. stoletja. Prašna miza se je širila od Saskatchewana in Manitobe na severu do Oklahome ter delov Teksasa in Nove Mehike na jugu. Na teh območjih je bilo v tridesetih letih 20. stoletja veliko hudih prašnih neviht in suš. Ti so povzročili veliko škodo gospodarstvu, ekologiji in kmetijstvu na območjih Dust Bowl. Prašna miza je bila ena najslabših človeku povzročnih naravnih katastrof v zgodovini ZDA, sestavljena iz številnih prašnih neviht, ki so se ponavljale več let.
Vzroki
Dust Bowl ni bil posledica le naravne suše, ampak kombinacije okolijskih in človeških dejavnikov:
- Intenzivno kmetovanje in odstranjevanje travne ruše: globoko oranje prerijskih travnikov je uničilo koreninske sisteme, ki so vezali prst.
- Mehanizacija in povečana uporaba zemljišč: stroji so omogočili obdelavo večjih površin, kar je povečalo ranljivost tal proti eroziji.
- Prekomerno paša: preveliko število živine je dodatno oslabljeno vegetacijo.
- Dolge suše in spremenljive vremenske razmere: v začetku 1930-ih so se morali soočiti z izredno nizkimi padavinami, kar je izsušilo prst.
- Vetrovni dogodki: močni vetrovi so prenesli utrjeno, suho prst na velike razdalje in ustvarili "črne nevihtne stene" (black blizzards).
Potek in obseg
Najhujši dogodki so potekali v prvi polovici 1930-ih, s posebej intenzivnimi leti 1934 in 1936, čeprav so prašne nevihte trajale skozi več let in se pojavile med 1930 in koncem desetletja. Prašne nevihte so pogosto zatemnile sonce in prst so nosile tudi v oddaljene zvezne države ter do vzhodne obale. Mnoge kmetije so bile opuščene, celotne družine so se preselile v iskanju dela in boljših življenjskih razmer, pogosto proti Kaliforniji.
Učinki
- Gospodarski vpliv: izguba pridelkov in dohodka, propadanje kmetij ter povečana brezposelnost v regiji v času Velike gospodarske krize.
- Ekološki vpliv: velika erozija tal, izguba humusa in biotske raznovrstnosti ter spremembe v habitatu preriijskih območij.
- Zdravstveni vpliv: pojav t. i. "prašne pljučnice" (dust pneumonia), težave z dihanjem in splošno poslabšanje zdravstvenega stanja ranljivih skupin.
- Družbeni vpliv: notranja migracija (znana tudi kot Odprava "Okies"), družinske stiske in spremembe demografije prizadetih območij.
Reakcije in rešitve
Reakcija na Dust Bowl je bila kombinacija lokalnih ukrepov in zveznih programov v okviru New Deal reform:
- Ustanovitev služb za varstvo tal in znanstvenih raziskav (npr. Soil Conservation Service, danes Natural Resources Conservation Service), ki so razvili metode za zmanjšanje erozije.
- Praktični ukrepi: sajenje zaščitnih drevoredov (shelterbelts), rotacija kultur, konturano oranje, prekrivanje tal, in omejevanje obdelave med sezono, da se ohrani rastlinska zaščita.
- Zvezna finančna pomoč in programi za obnovo kmetijskih površin ter delo (npr. Civilian Conservation Corps), ki so pomagali pri sajenju in stabilizaciji tal.
Kulturni vpliv in zapuščina
Dust Bowl je pustil močan pečat v literaturi, fotografiji in glasbi: John Steinbeck je to obdobje opeval v romanu The Grapes of Wrath, fotografi kot Arthur Rothstein in Dorothea Lange so dokumentirali stiske razseljenih družin, pesmi Woodyja Guthrieja pa so ujele glas časa in stiske kmetov.
Dolgotrajna zapuščina Dust Bowl je v spoznanju pomena trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in v širjenju praks varstva tal. Zaradi teh izkušenj so bile uvedene metode, ki danes zmanjšujejo tveganje ponovitve podobne katastrofe in prispevajo k ohranjanju rodovitnosti prsti na prerijah.
Kmet in njegova dva sinova med prašno nevihto; okrožje Cimarron, Oklahoma, 1936.
Vzroki
Ljudje, ki so živeli na območju Dust Bowl, so bili večinoma kmetje. Zaradi večletnega intenzivnega kmetovanja brez dežja so bila tla izsušena. Ko so pihali močni vetrovi, so mesta, vasi in kmetije prekrili s posušeno, prašno zemljo in uničili kmetijska zemljišča.
"Črna nedelja"
Znano neurje 14. aprila 1935, imenovano Črna nedelja, je bilo tako hudo, da je več deset mest prekrilo s črnimi oblaki prahu in zaradi njega ni bilo mogoče videti neba ali celo nekaj metrov naprej. Pisatelj Timothy Egan pravi, da je nevihta na črno nedeljo "odnesla dvakrat več zemlje, kot so je izkopali pri gradnji Panamskega prekopa".
Učinki
Obdobje Dust Bowl še vedno velja za eno najhujših okoljskih nesreč v zgodovini Združenih držav. Na tisoče ljudi je umrlo zaradi vdihavanja prahu ali lakote. Mnogi drugi, ki so preživeli, so izgubili vse, kar so imeli, in so zapustili Dust Bowl ter iskali delo v drugih delih države. Te ljudi so imenovali "begunci iz prašne mise".
Zaradi resnosti katastrofe Dust Bowl se je kasneje na ameriških in kanadskih kmetijah začelo pogosteje uporabljati kolobarjenje, pogozdovanje in druge tehnike za ohranjanje kakovosti in količine zgornjega sloja tal. Nastalo je veliko pesmi, knjig in umetniških del, ki pripovedujejo o ljudeh, ki so jih prizadeli prašni viharji. Med najbolj znanimi deli sta romana Johna Steinbecka Grozdje jeze in O miših in ljudeh, pesmi ljudskega pevca Woodyja Guthrieja in fotografije Dorothee Lange, ki je fotografirala številne begunce in njihove družine v prašni brozgi.
Galerija fotografij
· Če želite prikazati oznako vsake fotografije, se pomaknite nad njo. Kliknite na sliko, da jo povečate.
· 
Prah začne pogrevati skedenj v Kansasu
· 
Prašna nevihta v Oklahomi (1935)
· 
Prašna nevihta prekrije domove (Teksas, 1935)
· 
Vozila in stroji, zasuti s prahom (Južna Dakota, 1936)
· 
Znamenita slika beguncev iz prašnega meteža (1936)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Dust Bowl?
O: Dust Bowl je besedna zveza, ki se uporablja za opis prerijskih območij v Združenih državah Amerike in Kanadi v tridesetih letih 20. stoletja.
V: Kam se je razširil Dust Bowl?
O: Prašna miza se je razširila od Saskatchewana in Manitobe na severu do Oklahome ter delov Teksasa in Nove Mehike na jugu.
V: Kakšni so bili učinki prašnih neviht in suš v tridesetih letih 20. stoletja na območjih Dust Bowl?
O: Prašne nevihte in suše so povzročile veliko škodo gospodarstvu, ekologiji in kmetijstvu na območjih Dust Bowl.
V: Ali je bil Dust Bowl naravna nesreča?
O: Ne, Dust Bowl je bila najhujša nesreča v zgodovini ZDA, ki jo je povzročil človek.
V: Kako dolgo so se v obdobju Dust Bowl pojavljale številne prašne nevihte?
O: Prašne nevihte so se dogajale več let.
V: Kaj je povzročilo hude razmere v času Dust Bowl?
O: Hude razmere v času prašne ujme so bile posledica kombinacije slabih kmetijskih praks, dolgotrajne suše in gospodarske krize.
V: Ali je prašna ura prizadela samo Združene države Amerike?
O: Ne, prašna ura je prizadela tudi dele Kanade.
Iskati