Manifest Komunistične partije (nemško: Manifest der Kommunistischen Partei), bolj znan kot Komunistični manifest, je kratka knjiga. Napisala sta jo nemška marksistična politična teoretika Karl Marx in Friedrich Engels leta 1848. Knjiga je bila prvotno napisana v nemškem jeziku. Od prve objave je postala eden najvplivnejših in najbolj kontroverznih političnih rokopisov na svetu in je bila prevedena v številne jezike. Knjiga se ukvarja z analizo pristopov k razrednim bojem (iz preteklosti in sedanjosti) ter težavami kapitalizma.

Knjiga ne govori o tem, kakšen bo komunizem v prihodnosti, in ne napoveduje, kakšen bo. Je mešanica Marxovih in Engelsovih teorij in mnenj o družbi in politiki. V njej so zapisane tudi njune zamisli o tem, kako bi kapitalistično družbo njunega časa zamenjal socializem, po njem pa komunizem. Predvsem z odpravo zasebne lastnine in otroškega dela ter s tem, da bi proizvodna sredstva postala skupna, z močnim progresivnim davkom na dohodek in brezplačnim izobraževanjem za vse.

Rokopis knjige je bil junija 2013 skupaj s prvim zvezkom Kapitala Karla Marxa vpisan v program Spomin sveta.

Kratek povzetek in zgodovina nastanka

Manifest je bil naročen in objavljen v imenu Komunistične lige, skrivne politične organizacije delavcev in intelektualcev. Marx in Engels sta ga napisala konec 1847 in ga prvič javno objavila kot politični manifest v februarju 1848 v Londonu. Besedilo je napisano jasno in jedrnato z namenom doseči široke sloje — roko v roki s poslanstvom, da poenoti delavski razred in kritično razčleni delovanje kapitalističnega sistema.

Struktura in glavne teme

Manifest je razdeljen na več poglavij, med katerimi so najbolj znana:

  • Borba med buržoazijo in proletariatom — analiza, kako je vznikla sodobna industrijska družba in lastništvo sredstev ter kako kapitalistični razvoj ustvarja razredni konflikt.
  • Proletarci in komunisti — pojasnilo, kaj komunisti zahtevajo in kako se razlikujejo od ostalih socialističnih smeri; vzrok in cilj političnega delovanja komunistov.
  • Socialistična in komunistična literatura — kritika in razvrstitev takratnih socialističnih gibanj.
  • Položaj komunistov glede obstoječih opozicijskih strank — praktične smernice za sodelovanje in akcijo v političnem boju.

Znani citati

Najbolj prepoznaven začetni odlomek iz Manifestа je: »Duh, duh komunizma …« (v izvirniku nemško: »Ein Gespenst geht um in Europa — das Gespenst des Kommunismus.«). Zaključni vzklik, ki je postal sloganski poziv delavskemu razredu, se v slovenščini glasi: »Proletarci vseh dežel, združite se!«

Programske zahteve (»10 točk«)

V zadnjem delu Manifestа Marx in Engels navajata niz konkretnih ukrepov, ki so jih komunisti v tistem času predlagali kot del prehoda k družbi brez kapitalistične lastnine. Pogosto povzete kot »deset ukrepov« ali »deset točk«, so med njimi:

  1. Odprava lastnine v zemlji in uporaba zemljiških prihodkov v korist države.
  2. Močan progresivni davčni sistem.
  3. Odprava vseh dednih pravic (omejitev in ukinitev ogromnih zapuščin).
  4. Konfiskacija premoženja emigrantov in nasprotnikov režima.
  5. Centralizacija kreditov v državni banki z izključno državno kontrolo in državnimi jamstvi.
  6. Centralizacija prometnih in komunikacijskih sredstev v rokah države.
  7. Razširitev tovarn in proizvodnih sredstev v državni lasti ter urejen pristop k izkoriščanju neobdelanih zemljišč.
  8. Povsem enaka delovna dolžnost za vse — enaka obveznost do dela.
  9. Vzpostavitev industrijskih vojn (organiziranih skupin delavcev) za lažje prerazporejanje delovne sile, zlasti v kmetijstvu.
  10. Brezplačno javno izobraževanje za otroke in ukinitev otroškega tovarniškega dela v takšni obliki, kot je obstajalo.

Vpliv, prevodi in kritike

Manifest je postal hitro mednarodno vpliven: inspiriral je delavske gibanja, sindikate, socialistične stranke in revolucije v 19. in 20. stoletju. Besedilo je bilo prevedeno v številne jezike in ponovno izdano v različnih uredbah. Marx in Engels sta pozneje dodala uvodne opombe ali predgovore k nekaterim izdajanjem, kjer sta razlagala zgodovinski pomen in nekaj sprememb v kontekstu razvoja gibanja.

Hkrati je Manifest tarča številnih kritik: nekateri ga obtožujejo ekonomske determinizma, poenostavljanja zgodovine ali zanemarjanja vprašanja političnih svoboščin in pluralizma. Kritike so prišle tako iz liberalnih kot tudi iz marksističnih krogov, ki opozarjajo na razlike med teorično izročilom in realnimi načini uresničevanja vladavine »komunističnih« režimov v 20. stoletju.

Pomembnost v kulturnem in zgodovinskem kontekstu

Ne glede na politična stališča Manifest ostaja eden najpomembnejših politično-filozofskih besedil moderne zgodovine: z jedrnatim jezikom povzame razumevanje družbenih razredov, ekonomskih procesov in možnosti družbenih sprememb v dobi industrijskega kapitalizma. Njegov pomen se kaže tako v akademskih razpravah kot v političnem delovanju in javni kulturi.

Besedilo je danes predmet zgodovinske, filozofske in politične analize, prevodov in komentarjev. Vpis rokopisa v program Spomin sveta (UNESCO) izpostavlja pomen dokumenta kot dela z globalnim zgodovinskim vplivom in kulturno vrednostjo.