Razredni boj

Opredelitev

Do razrednega boja pride, ko buržoazija (bogati) plačuje proletariatu (delavcem), da za njih izdeluje stvari, ki jih prodajajo. Delavci nimajo vpliva na svoje plačilo ali na to, katere stvari izdelujejo, saj ne morejo živeti brez dela ali denarja.

Karl Marx je menil, da morajo delavci delati, ne da bi imeli vpliv na poslovanje. Menil je, da bi morali delavci odločati o tem, kje in za koliko bodo stvari izdelovali, namesto bogatih lastnikov. Delavci so morali trdo delati, da so zaslužili za preživetje, medtem ko so bogataši postali bogatejši le s preprostim pisarniškim delom.

Ker so morali zaslužiti denar za nakup hrane, delo pa je bilo edino, kar je prinašalo denar, niso imeli druge izbire, kot da delajo za bogataše, ki so ustvarjali posel. Bogati so postajali še bogatejši, medtem ko so delavci vlačili in dvigali ter opravljali vse te težke ročne naloge, ki jih nihče ne počne rad.

Karl Marx je menil, da njihovo delo omejuje njihovo svobodo. Želel je, da bi se delavci združili in prevzeli podjetja, da bi bili vsi uspešni. Menil je, da si navadni ljudje zaslužijo vodenje podjetja in da bogati niso boljši od navadnih ljudi.

Obrazci

Razredni boj se je pojavil v nekaterih oblikah. Prvič, obstaja ekonomska oblika. V tej obliki se proletariat bori z buržoazijo prek svoje delavske organizacije. Drugič, obstaja politična oblika. V tej obliki ima proletariat svojo stranko in s pomočjo demokracije poskuša spremeniti sistem. In zadnja oblika je ideološki boj. V tej obliki skuša proletariat stari sistem vladanja prilagoditi novim družbenim razmeram. Obstajajo tudi druge oblike boja. Te oblike se ne izključujejo, temveč obstajajo hkrati.

Zgodovina

Razredni boj se je pojavljal skozi vso zgodovino. Sprva so ljudje živeli v majhnih komunističnih družbah. Nato so si vzeli lastnino z Zemlje in začeli uporabljati sužnje. Nato so imeli fevdalizem, kar je pomenilo, da je bila ena oseba lastnik celotnega območja zemlje in je uporabljala vojake in delavce, ki so ji pomagali služiti denar, svojim delavcem pa je dajala le zemljo, vendar so imeli nekaj svobode, ki je sužnji niso imeli. Nazadnje, v času Karla Marxa so ljudje v nekaterih državah med industrijsko revolucijo postali delavci in šefi. Šefi so bili lastniki strojev, ki so jih delavci uporabljali za izdelavo stvari, vendar pri uporabi strojev niso pomagali. Namesto tega so zaslužili denar s kupovanjem časa in energije delavcev za izdelavo stvari. Marx je menil, da delavci niso zaslužili denarja, ki bi si ga zaslužili, ker so šefi zaslužili z delom, ki so ga opravili brez pomoči.

Prihodnost

Marx je verjel, da bodo države strmoglavile kapitalizem in da se bodo delovna mesta usmerila v socializem. To v grobem pomeni, da bi delavci nadzorovali delovna mesta. Ko se bo to zgodilo povsod, bo po Marxovem mnenju svet dosegel komunizem.

Sovjetska zveza je odpravila fevdalizem. Nikoli niso dosegli kapitalizma, zato je bila njihova družba zelo skorumpirana. Mnogi jih krivijo za slabo ime komunizma. Nekatera delovna mesta in družbe demokratično vodijo delavci, na primer kibuci v Izraelu.

Današnji dan

Socialni demokrati in liberalni konservativci ne vidijo družbe, kot jo je opisal Marx. Po njihovem mnenju se družba spreminja postopoma, s pomočjo sistema demokratičnega glasovanja. Evropska unija je skoraj v celoti sestavljena iz držav, v katerih velja takšen sistem, vendar ta sistem ni univerzalen po vsem svetu. Zelo malo držav je doživelo takšno revolucijo, kot jo je napovedal Marx. Veliko pogosteje se dogaja, da vojaški voditelji prevzamejo oblast in uveljavijo diktaturo, ki ni niti demokratična niti revolucionarna.