Kaj je otroško delo: definicija, oblike, vzroki in posledice

Child working in a mine, early 19th century England. Laws on child labour, the Factory Acts, were passed in Britain in the 19th century. Children younger than nine were not allowed to work, those aged 9–16 could work 16 hours per day: Cotton Mills Act. In 1856, the law permitted child labour past age 9, for 60 hours per week, night or day. In 1901, the child labour age was raised to 12.[3][4]

Delo otrok pomeni, da so otroci prisiljeni delati kot odrasli in sodelovati v gospodarski dejavnosti. Po podatkih Mednarodne organizacije dela se ta izraz običajno uporablja za osebe do trinajstega leta starosti ali do sedemnajstega leta starosti v primeru nevarnega dela. Zadevno konvencijo je ratificirala le približno četrtina članic MOD, vendar so starostne meje v mednarodnih priporočilih splošno sprejete.

Ko otroci delajo kot odrasli, jim to odvzame otroštvo: pogosto ne morejo obiskovati redne šole in so izpostavljeni psihičnim, fizičnim, socialnim ali moralnim tveganjem. Takšno delo je lahko trajno škodljivo za njihov razvoj in priložnosti v življenju.

Delo otrok se bistveno razlikuje od priložnostnega dela, kot je občasno varstvo mlajših bratcev in sester ali občasna pomoč pri lažjih opravilih v družini. V večini držav obstajajo zakoni, ki delo otrok omejujejo ali prepovedujejo. Kljub temu po svetu obstajajo mladoletni delavci v čajnih stojnicah, restavracijah, hotelih, majhnih trgovinah, velikih tovarnah ali na kmetijah. Glavni družbeni razlog za pojav otroškega dela je revščina, vendar k problemu prispevajo tudi druge družbene in institucionalne pomanjkljivosti.

Vrste in oblike otroškega dela

Mladoletniki lahko opravljajo dve osnovni vrsti dela:

Delo, ki je sprejemljivo: gre za lahka ali primerno delo, ki ne škoduje zdravju ali razvoju otrok. To lahko vključuje občasno pomoč v družini ali priučevanje poklica pod ustreznim nadzorom, ob pogoju da ne ovira izobraževanja.
Delo, ki je nezaželeno ali nevarno: težka fizična dela, delo z dolgimi urami, ponižujoče ali izkoriščevalsko delo ter dejavnosti, ki vključujejo nevarne snovi, stroje ali nočno delo.

Drugo vrsto dela običajno označujemo kot otroško delo. Po ocenah naj bi otroško delo prizadelo do 350 milijonov otrok, od tega približno osem milijonov v najhujših oblikah, med katere sodijo otroci vojaki, prisiljena otroška prostitucija, uporaba v otroški pornografiji, otroško suženjstvo, dolžniško suženjstvo ali trgovina z ljudmi.

Kje in kako pogosto se pojavlja

Pogosto se primeri otroškega izkoriščanja pojavijo v medijskih škandalih, kar ustvari stereotipe o suženjskih delavnicah v državah v razvoju ali o otrocih ulice v nekaterih mestih. Resničnost pa je širša: takšna dela najdemo povsod, tudi v razvitih državah, kot so Združene države Amerike ali Italija. Več kot tri četrtine dela otrok poteka v kmetijskem sektorju ali v domačih dejavnostih, ki niso vidne širši javnosti. Oblika otroškega dela je obstajala že pred industrializacijo in globalizacijo, a sta jo ta procesa v mnogih primerih naredila bolj opazno in razširjeno.

Glavni vzroki otroškega dela

Revščina in pomanjkanje osnovnih sredstev za preživetje družine;
Slab dostop do kakovostnega izobraževanja ali visoki stroški šolanja;
Družbene norme in pričakovanja, ki sprejemajo otroško delo kot normalno;
Konflikti, kriza in prisilne migracije, ki potisnejo otroke v delo ali trgovino z ljudmi;
Slaba zakonodaja, njena neizvrševanja ali pomanjkanje nadzora in socialnih zaščitnih mrež;
Povpraševanje po poceni delovni sili v določenih industrijah (kmetijstvo, rudarstvo, tekstil, domače službe).

Posledice za otroka in družbo

Izguba izobraževalnih priložnosti in nižje izobrazbene ravni;
Fizične poškodbe, kronične bolezni ali razvojne motnje zaradi nevarnega dela;
Psihološke travme, nizka samopodoba in socialna izključenost;
Vzpostavitev dolgotrajnega kroga revščine — otroci, ki delajo, imajo manj možnosti za dostojno zaposlitev kot odrasli;
Sprememba družinskih vlog in morebitna normalizacija izkoriščanja v prihodnjih generacijah.

Mednarodna in nacionalna zakonodaja

Mednarodno prizadevanje proti otroškemu delu vodi Mednarodna organizacija dela (ILO) z več konvencijami in priporočili, ki določajo starostne meje ter prepoved najhujših oblik dela. Poleg ILO so pomembne tudi pobude Združenih narodov in humanitarnih organizacij. Veliko držav ima lastne zakone, stroge omejitve dela otrok ter sisteme kaznovanja in nadzora, vendar so problemi implementacije in nadzora pogosto ovira pri uspešnem izkoreninjenju otroškega dela.

Preprečevanje in ukrepi

Učinkoviti ukrepi za zmanjševanje otroškega dela običajno vključujejo kombinacijo politik in programov:

Izboljšanje socialne zaščite in finančne podpore ranljivim družinam (denarne pomoči, subvencionirane storitve);
Zagotovitev brezplačnega in dostopnega osnovnega izobraževanja ter programov za ohranjanje otrok v šoli;
Krepitev delovnih in otroških zakonov ter ustrezno izvrševanje teh zakonov; nadzor dobavne verige; odgovornost podjetij;
Specifični programi za otroke v nevarnih oblikah dela (rehabilitacija, zdravstvena oskrba, psihosocialna podpora);
Ozaveščanje skupnosti in spreminjanje norm, da se otroško delo ne bi več sprejemalo kot nujno ali normalno.

Kaj lahko naredimo posamezniki in skupnosti

Podpirajte lokalne in mednarodne organizacije, ki delajo na zaščiti otrok;
Preverjajte izvor izdelkov in spodbujajte podjetja k odgovornemu vodenju dobavnih verig;
Prijavite sumljive primere otroškega izkoriščanja pristojnim organom ali nevladnim organizacijam;
Spodbujajte izobraževanje in programi, ki pomagajo družinam nadomestiti dohodek ob izključitvi otroškega dela.

Otrokova zaščita zahteva usklajeno delovanje vlad, delodajalcev, skupnosti in posameznikov. Le s kombinacijo zakonodaje, socialnih ukrepov, izobraževanja in mednarodnega sodelovanja je mogoče zmanjšati in na dolgi rok izkoreniniti otroško delo ter zagotoviti, da otroci lahko varno rastejo, se izobražujejo in razvijajo svoje potenciale.

Mlada dekleta, ki delajo v tovarni opeke

Ta zemljevid prikazuje, kako razširjeno je bilo otroško delo v svetu leta 2003. Poročilo Svetovne banke obravnava otroke, stare od 10 do 14 let. Podatki so nepopolni, saj številne države ne zbirajo podatkov o delu otrok ali o njih ne poročajo (obarvano sivo). Barvna oznaka je naslednja: rumena (<10 % zaposlenih otrok), zelena (10-20 %), oranžna (20-30 %), rdeča (30-40 %) in črna (>40 %). V nekaterih državah, kot so Gvineja Bissau, Mali in Etiopija, dela več kot polovica vseh otrok, starih od 5 do 14 let, ker družina ne zasluži dovolj denarja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je otroško delo?

O: Otroško delo je, kadar so otroci prisiljeni delati kot odrasli in sodelovati v gospodarski dejavnosti.

V: Koliko morajo biti ljudje stari, da se lahko uporablja izraz "otroško delo"?

O: Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) se izraz uporablja za osebe do trinajstega leta starosti ali sedemnajstega leta v primeru nevarnega dela.

V: Katere vrste dela se lahko štejejo za otroško delo?

O: Za otroško delo se lahko šteje delo, ki je psihično, fizično, socialno ali moralno nevarno in škodljivo. To vključuje dejavnosti, kot so delo v čajnih stojnicah, restavracijah, hotelih in drugih majhnih trgovinah ali delo v velikih tovarnah, kot so opekarne.

V: Zakaj prihaja do dela otrok?

O: Glavni razlog za otroško delo je revščina. Otroci morajo zaradi finančnega položaja svojih družin delati dolge ure in v ponižujočih oblačilih.

V: Koliko otrok je prizadetih zaradi otroškega dela?

O: Po ocenah naj bi bilo v svetu zaradi otroškega dela prizadetih do 350 milijonov otrok. Osem milijonov od teh je prizadetih z najhujšimi oblikami, kot sta izkoriščanje za trgovino z ljudmi ali dolžniško suženjstvo.

V: Kje poteka večina tovrstnega dela?

O: Več kot tri četrtine tovrstnega dela poteka v kmetijskem sektorju ali je povezano z dejavnostmi, ki se opravljajo doma v okviru družine.

V: Ali je ta oblika izkoriščanja obstajala pred industrializacijo in globalizacijo?

O: Da, ta oblika izkoriščanja je obstajala že pred industrializacijo in globalizacijo, vendar je zaradi njiju postala bolj vidna.