Otroška prostitucija: definicija, oblike, zakonodaja in preprečevanje

Otroška prostitucija je izraz za otroke, ki delajo kot prostitutke. To so otroci, ki so plačani za spolne odnose. Včasih otroci niso plačani z denarjem, ampak v zameno za spolne odnose dobijo druge stvari, na primer igrače. Pomen izraza "otroška prostitutka" je različen. Veliko zakonov pravi, da so otroci osebe, mlajše od 18 let. V večini primerov od prostitucije ne zasluži otrok, ampak druga oseba. To je bodisi kupler bodisi nekdo, ki otroka neposredno zlorablja. Ta oseba se dogovori neposredno z otrokom, da bi dobila spolno zadovoljstvo. Različne osebe lahko otroke za spolne odnose tudi izmenjujejo.

Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) o najhujših oblikah dela otrok iz leta 1999 (Konvencija št. 182) določa, da je uporaba, pridobivanje ali ponujanje otroka za prostitucijo ena od najhujših oblik dela otrok. Ta konvencija iz leta 1999 določa, da se morajo države, ki so jo podpisale, čim prej znebiti otroške prostitucije. Konvencija je bila ratificirana najhitreje v zgodovini Mednarodne organizacije dela od leta 1919.

Prostitucija otrok se obravnava kot del komercialnega spolnega izkoriščanja otrok (CSEC) in je včasih povezana s trgovino z otroki v spolne namene ter z otroško pornografijo. V kategorijo prostitucije otrok spada tudi spolni turizem za otroke.

Kaj pomeni izraz v praksi

Otroška prostitucija vključuje vsako situacijo, v kateri je otrok vključen v spolne odnose ali dejavnosti v zameno za denar, blago, storitve ali drugo obliko koristi — ne glede na to, ali je denar prejel sam otrok ali tretja oseba. Pomembno je poudariti, da otrok ne more zakonito soglašati k spolnim dejavnostim z odraslimi; vsak spolni stik, ki vključuje izmenjavo koristi, šteje za izkoriščanje.

Oblike otroške prostitucije

Oblike so lahko zelo različne in se nenehno spreminjajo z razvojem tehnologije in migracijskih tokov. Med najpogostejšimi so:

Tradicionalna ulična prostitucija v mestih ali v bližini prometnic.
Prostitucija v zasebnih prostorih (hoteli, stanovanja, bordeli).
Organi trgovine z ljudmi, kjer so otroci preprodani za spolne namene.
On-line oblikovanje stikov in izmenjava vsebin (grooming, prodaja spolnih vsebin, spletne "kamerške" seje).
Spolni turizem, kjer obiskovalci iz tujine iščejo otroke za spolne stike.
Skrite oblike izkoriščanja, ko je otrok prikrit kot odrasel ali je prisiljen sodelovati zaradi drog, dolga ali groženj.

Mednarodna in nacionalna zakonodaja

Poleg že omenjene Konvencije MOD št. 182 in drugih instrumentov obstaja več ključnih mednarodnih pogodb in priporočil, ki se ukvarjajo z otroško prostitucijo in trgovino z otroki v spolne namene. Med pomembnejšimi so:

Splošna deklaracija o pravicah otroka in Konvencija o otrokovih pravicah (UNCRC), ki določa posebno zaščito otrok.
Dodatni protokol k Deklaraciji Združenih narodov o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji (Optional Protocol, 2000).
Protokol o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (Palermo protokol).
Konvencija Sveta Evrope o varstvu otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (Lanzarote, 2007).

Večina držav ima tudi nacionalne kazenske določbe, ki kriminalizirajo izkoriščanje otrok za spolne namene, vključno s kaznijo za posrednike (kuplre), stranke, organizatorje in tiste, ki ustvarjajo ali širijo otroško pornografijo. Pristojne institucije (policija, centra za socialno delo, sodišča) morajo pri ukrepanju upoštevati načelo varstva interesa otroka in zagotavljati zaščito žrtvam.

Rizični dejavniki in vzroki

V številnih primerih so vzroki kompleksni in vključujejo socialno-ekonomske, družinske in okoljske dejavnike:

Revščina, brezposelnost in pomanjkanje socialne podpore.
Družinski konflikti, zanemarjanje, nasilje v družini ali odsotnost staršev.
Migracije, nezakonita zaposlovanja in ranljivost migrantov.
Mala ozaveščenost o nevarnostih interneta ter dostopnost otrok do spletnih platform brez nadzora.
Zloraba drog ali odvisnost v družini, ki poveča izpostavljenost trgovcem.

Znaki, da je otrok izpostavljen izkoriščanju

Prepoznati morebitno zlorabo zgodaj omogoča pravočasno pomoč. Opozorilni znaki lahko vključujejo:

Nenadna sprememba vedenja ali osebnih navad (odmaknjenost, depresija, anksioznost).
Nepravilne odsotnosti iz šole, izguba zanimanja za šolo ali nenadne spremembe v uspešnosti.
Neobičajne odnosi s starejšimi osebami, skrivnostno komuniciranje, pogosto menjavanje telefonov ali profilov na spletu.
Izrazite materialne pridobitve brez razlage (drage stvari, gotovina, darila).
Fizične znake zlorabe ali zdravstvene težave, spolno prenosljive bolezni ali poškodbe.

Pomembno: odsotnost teh znakov ne pomeni, da otrok ni izkoriščan; prisotnost katerih koli znakov pa zahteva skrbno in občutljivo preverjanje s strani strokovnjakov.

Preprečevanje in zaščita

Učinkovito preprečevanje zahteva ukrepe na več nivojih—družbenem, institucionalnem in individualnem. Ključni ukrepi so:

Izobraževanje otrok, staršev in skupnosti o tveganjih in pravicah otrok ter o tem, kako prepoznati in prijaviti zlorabo.
Okrepitev socialnih storitev: dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, socialne pomoči in programov za izhod iz revščine.
Izobraževanje policije, tožilstva, zdravstvenih delavcev in socialnih delavcev za otrokom usmerjeno in občutljivo obravnavo žrtev.
Regulacija in nadzor spletnih platform, sodelovanje z IT podjetji pri prepoznavanju in odstranjevanju vsebin ter preprečevanju komunikacije, ki vodi k izkoriščanju.
Kodeksi obnašanja in usposabljanje v turističnem sektorju, prevoznih službah in gostinstvu za prepoznavo in preprečevanje spolnega turizma z otroki.
Programi rehabilitacije in reintegracije za otroke, ki so bili izkoriščani (psihološka pomoč, zdravstvena oskrba, izobraževanje, veščine za življenje).

Kako ukrepati, če sumite, da je otrok izkoriščan

Če obstaja utemeljen sum, da je otrok v nevarnosti ali izkoriščan, so priporočeni koraki:

Neposredno ne obsojati ali obtoževati otroka; žrtev pogosto občuti sram ali strah.
Prijava pristojnim službam: policiji, centru za socialno delo ali posebnim linijam za zaščito otrok (odvisno od države).
Če je otrok neposredno v nevarnosti, nemudoma pokličite interventne službe.
Poskrbite za varnost otroka in ga, če je mogoče, odmaknite iz nevarnega okolja do prihoda strokovne pomoči.
Sodelujte s strokovnjaki in organizacijami, ki nudijo podporo žrtvam (zdravstvena oskrba, psihološko svetovanje, pravna pomoč).

Vloga skupnosti in organizacij

Neprofitne organizacije, vladne agencije in lokalne skupnosti igrajo ključno vlogo pri preprečevanju otroške prostitucije: izvajajo programe pomoči, ozaveščanja, nudijo varne hiše in rehabilitacijo ter delujejo kot zagovorniki sprememb politike. Mednarodno sodelovanje je pogosto potrebno pri primerih, ki vključujejo čezmejno trgovino z otroki ali spolni turizem.

Zaključek

Otroška prostitucija je resna kršitev človekovih pravic in predstavlja dolgotrajne fizične, psihične in socialne posledice za prizadete otroke. Uspešna zaščita in preprečevanje zahtevata celovit pristop: kriminalizacijo izkoriščanja, podporo žrtvam, odpravo vzrokov ranljivosti ter sodelovanje držav, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja. Vsak odrasel ima odgovornost, da poišče pomoč in prijavi sum zlorabe – otrokom je treba zagotoviti varnost, spoštovanje in možnosti za okrevanje in normalen razvoj.

Anonimna fotografija otroške prostitutke iz leta 1871. Na hrbtni strani fotografije piše: "Mary Simpson, stara 10 ali 11 let. Že vsaj dve leti je znana kot gospa Berry. Je v četrtem mesecu nosečnosti."

Koliko jih je

Leta 1992 je raziskovalec in strokovnjak Ron O'Grady ocenil, da je otroških prostitutk 1 milijon.

Dr. Richard Estes in dr. Neil Alan Weiner sta leta 2001 ocenila, da je v ZDA 162 000 brezdomnih mladih žrtev komercialnega spolnega izkoriščanja, 57 800 otrok v domovih (vključno z javnimi stanovanji) pa naj bi bilo žrtev spolnega izkoriščanja. Ocenili so tudi, da je v ZDA 30 % mladih iz zavetišč in 70 % mladih brezdomcev žrtev CVE.

Ena tretjina uličnih prostitutk v ZDA je mlajša od 18 let, petdeset odstotkov prostitutk zunaj ulice pa je mlajših od 18 let. Med prostitucijo zunaj ulice spadajo masažni saloni, striptiz klubi in storitve spremstva. Po podatkih Estesa in Weinerja je povprečna starost deklet, mlajših od 17 let, v ZDA od 12 do 14 let, medtem ko je povprečna starost deklet, ki se začnejo ukvarjati s prostitucijo, od 11 do 13 let.

V Ukrajini je skupina "La Strada-Ukrajina" v letih 2001-2003 izvedla raziskavo na vzorcu 106 žensk, ki so bile "preprodane" iz Ukrajine, in ugotovila, da je bilo 3 % žensk mlajših od 18 let, leta 2004 pa je ameriško zunanje ministrstvo poročalo, da je bilo primerov trgovine z mladoletniki vedno več.

Na Tajskem je po ocenah nevladnih organizacij kar tretjina prostitutk otrok, mlajših od 18 let. Študija Mednarodne organizacije dela o otroški prostituciji v Vietnamu je poročala, da število otrok v prostituciji stalno narašča in da otroci, mlajši od 18 let, predstavljajo od 5 do 20 odstotkov prostitucije, odvisno od geografskega območja.

UNICEF ocenjuje, da je na Filipinih 60.000 otroških prostitutk, v številnih od 200 bordelih v zloglasnem mestu Angeles City pa otroci ponujajo spolne usluge.

ECPAT Nova Zelandija in Stop Demand Foundation sta v poročilu "Narava in obseg spolne industrije na Novi Zelandiji" navedla policijsko raziskavo novozelandske spolne industrije, po kateri je bilo 210 otrok, mlajših od 18 let, identificiranih kot prodajalci spolnih storitev, tri četrtine pa jih je bilo skoncentriranih v enem policijskem okrožju.

Poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji iz leta 1996 ocenjuje, da je samo v Aziji približno milijon otrok žrtev trgovine s spolnimi storitvami. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je ta problem še posebej zaskrbljujoč v Koreji, na Tajskem, Filipinih, Šrilanki, Vietnamu, Kambodži in Nepalu.

Poročilo organizacije World Vision Middle East/Eastern Europe iz leta 2006, ki ga je financirala kanadska vlada, podprlo pa šest agencij Združenih narodov in Mednarodna organizacija za migracije, navaja, da se spolno izkoriščanje otrok, trgovina z otroki in spolno nasilje nad mladoletniki povečuje in da Rusija postaja nova destinacija za otroški spolni turizem. Poročilo dodaja, da je po nekaterih študijah približno 20 do 25 odstotkov moskovskih spolnih delavcev mladoletnih. ^[]

V Afriki in Južni Aziji se številne države soočajo z naraščajočo stopnjo otroške prostitucije, povezava s turizmom pa je očitna. Otroška prostitucija in trgovina z otroki za spolno izkoriščanje naraščata tudi v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji.

V Riu de Janeiru mestni sekretar za socialno pomoč ocenjuje, da je 223 otrok prostitutk, tako dečkov kot deklic. Nekateri so transvestiti. Transakcije posredujejo kupčarji. Ti zaračunajo od 2 do 30 realov, kar je približno od 1 do 15 ameriških dolarjev. Otroci so stari od 10 do 17 let. V nekaterih primerih so v prostitucijo vpletene tudi družine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je otroška prostitucija?

O: Otroška prostitucija je plačevanje otrok za spolna dejanja ali izmenjava drugih stvari, kot so igrače, v zameno za spolne odnose. V nekaterih primerih otrok morda sploh ni plačan in ga v prostitucijo prisili storilec.

V: Kdo zasluži z otroško prostitucijo?

O: Običajno s prostitucijo ne zasluži otrok, ampak druga oseba, na primer kupler ali nekdo, ki otroka neposredno zlorablja. Ta oseba se dogovori neposredno z otrokom, da bi dobila spolno zadovoljstvo.

V: Kaj o otroški prostituciji pravi Konvencija o najhujših oblikah otroškega dela?

O: Konvencija o najhujših oblikah otroškega dela določa, da se morajo države, ki so jo podpisale, čim prej znebiti otroške prostitucije. Prav tako navaja, da je uporaba, pridobivanje ali ponujanje otroka za prostitucijo ena od najhujših oblik otroškega dela.

V: Kako je bila ta konvencija sprejeta?

O: Konvencija je bila ratificirana najhitreje v zgodovini Mednarodne organizacije dela od leta 1919.

V: Ali obstaja kakšna povezava med CSEC in trgovino z otroki v spolne namene?

O: Da, obstaja povezava med komercialnim spolnim izkoriščanjem otrok (CSEC) in trgovino z otroki v spolne namene.

V: Ali v to kategorijo spada tudi otroški spolni turizem?

O: Da, tudi spolni turizem otrok spada v to kategorijo.