Marksistična ekonomija
Marksistična ekonomija temelji na ekonomskih teorijah filozofa Karla Marxa. Marxove teorije pojasnjujejo "zakone gibanja" proizvodnje in menjave v kapitalizmu. Ta teorija je bila uporabljena kot argument proti takrat običajnim ekonomskim teorijam srednjega razreda. Marx je želel, da bi to bilo orodje, ki bi ga delavski razred (proletariat) uporabil za strmoglavljenje kapitalizma in ga nadomestil s socializmom, nato pa s komunizmom. Socializem bi bil korak k izginotju države, komunizem pa bi bil po Marxovem mnenju družba, v kateri bi se dobrine in storitve delile "vsakemu po njegovih potrebah, od vsakega po njegovih zmožnostih".
Marksisti so uporabljali delovno teorijo vrednosti, ki pravi, da je vrednost blaga določena z delom, potrebnim za njegovo proizvodnjo. Natančneje, Marx je vrednost blaga opredelil kot družbeno potreben delovni čas, ki je potreben za njegovo proizvodnjo, povprečni (v celotni družbi) čas, ki je potreben za proizvodnjo določenega blaga v povprečnih proizvodnih pogojih. Iz tega sledi, da je [delavski razred] odgovoren za proizvodnjo vse [vrednosti] (bogastva), ki jo porabijo vsi člani družbe.
Marx je kapitalistični razred (buržoazijo), tiste, ki nadzorujejo proizvodna sredstva, obravnaval kot pijavko in nepotrebne; niso potrebni za proizvodnjo dobrin, ki jih mora družba porabiti, da bi zadovoljila človekove potrebe in se reproducirala. Po Marxovem mnenju je kapitalistični razred prej pridobival bogastvo zase z izkoriščanjem delavskega razreda. Marx je trdil, da plač v kapitalizmu ne določa vrednost, ki jo delavci ustvarijo v določenem časovnem obdobju, temveč cena njihove delovne sile (sposobnosti za delo). Trdil je, da stroške delovne sile določajo stroški blaga in storitev (hrana, obleka, stanovanje, varstvo otrok, izobraževanje itd.), ki so potrebni za vzdrževanje in reprodukcijo delavcev. Kapitalisti torej delavcem ne plačujejo vrednosti, ki jo ustvarijo: od delavskega razreda pridobivajo presežno vrednost, razliko med vrednostjo, ki jo ustvari delavec, in stroškom njegove delovne sile (plačo). Z drugimi besedami, presežna vrednost je neplačano delo, ki ga delavski razred opravlja za kapitalistični razred, kar je Marx označil kot izkoriščanje.
Marx je trdil, da so gospodarski interesi obeh razredov nasprotni in zato nezdružljivi, saj se kapitalistični razred bogati z izkoriščanjem delavskega razreda. Razlastitev kapitalistov in prevzem nadzora nad proizvodnimi sredstvi s strani delavskega razreda je videl kot zgodovinsko progresivno, saj bi prinesla konec razredne družbe, odpravila protislovja, značilna za kapitalizem (posledica antagonizma dveh glavnih razredov, buržoazije in proletariata), in kakovostno povečala obseg človeškega razvoja na številnih področjih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je marksistična ekonomija?
O: Marksistična ekonomija temelji na ekonomskih teorijah filozofa Karla Marxa. Razlaga "zakone gibanja" proizvodnje in menjave v kapitalizmu in se je uporabljala kot argument proti takrat običajnim ekonomskim teorijam srednjega razreda.
V: Za kaj je Marx želel, da bi se to orodje uporabljalo?
O: Marx je želel, da bi to orodje uporabil delavski razred (proletariat), da bi strmoglavil kapitalizem in ga nadomestil s socializmom, nato pa s komunizmom.
V: Kaj pravi delovna teorija vrednosti?
O: Delovna teorija vrednosti pravi, da je vrednost blaga določena z delom, potrebnim za njegovo proizvodnjo. Natančneje, Marx je vrednost blaga opredelil kot družbeno potreben delovni čas, potreben za njegovo proizvodnjo, ki je vzet v celotni družbi in predstavlja povprečne pogoje za proizvodnjo.
V: Kdo po Marxovem mnenju nadzoruje proizvodna sredstva?
O: Po Marxu so tisti, ki nadzorujejo proizvodna sredstva, pripadniki kapitalističnega razreda (buržoazije). Na njih je gledal kot na pijavke in nepotrebne; niso potrebni za proizvodnjo dobrin, ki jih mora družba porabiti, da bi zadovoljila človekove potrebe in se reproducirala.
V: Kako po Marxu kapitalisti pridobijo bogastvo?
O: Po Marxu kapitalisti pridobivajo bogastvo zase tako, da izkoriščajo delavski razred s plačami v kapitalizmu, ki niso določene na podlagi vrednosti, ki jo ustvarijo delavci v določenem obdobju, temveč na podlagi cene njihove delovne sile (sposobnosti za delo). Posledica tega je, da se od delavskega razreda odvzame presežna vrednost - neplačano delo, ki ga delavski razred opravi za kapitalistični razred.
V: Zakaj marksizem vidi razlastitev kapitalistov kot progresivno? O: Marksizem vidi razlastitev kapitalistov in prevzem nadzora nad proizvodnimi sredstvi s strani delavskega razreda kot zgodovinsko progresivno, saj bi to prineslo konec razredne družbe, odpravilo protislovja, ki so značilna za kapitalizem zaradi antagonizma med dvema glavnima razredoma (buržoazijo in proletariatom), in kakovostno povečalo obseg človeškega razvoja na številnih področjih.
