Ludwig Heinrich Edler von Mises (29. september 1881, Galicija, Avstro-Ogrska - 10. oktober 1973, New York) je bil avstrijsko-ameriški ekonomist, filozof in klasični liberalec. Bil je judovskega rodu in pomemben predstavnik avstrijske šole ekonomske misli.
Zgodnje življenje in poklicna pot
Mises se je izobraževal na Univerzi na Dunaju, kjer je med drugim navezal stike z vodilnimi predstavniki avstrijske šole. V svoji karieri je deloval kot svetovalec, publicist in predavatelj ter deloval v ekonomskih in finančnih krogih v Avstriji. Posamezne faze njegovega življenja so bile zaznamovane z naraščajočimi političnimi pritiski v Evropi v prvi polovici 20. stoletja: zaradi strahu pred nacističnim prevzemom oblasti v Evropi je Mises leta 1940 emigriral v New York. V ZDA je nadaljeval raziskovalno in pedagoško delo, vplival na generacije študentov in publicistično deloval do svoje smrti leta 1973.
Glavna dela
Nekatera njegova najpomembnejša dela so:
- Socialism (1922) — temeljna kritika socializma in razlaga problema ekonomske kalkulacije brez tržnih cen;
- Bureaucracy (1944) — analiza birokratskih struktur in njihovega delovanja v sodobnih državah;
- Human Action (1949) — obsirna monografija, v kateri Mises predstavi svojo teorijo človeškega delovanja (praxeologijo) in celostno sistematizacijo avstrijske šole;
- Theory and History (1957) — razprava o metodologiji družbenih ved in pomenu zgodovine za ekonomsko teorijo.
Ekonomska misel in prakseologija
Mises je razvil pristop, ki ga je poimenoval praxeologija — deduktivna znanost o človeškem delovanju. Po njegovem mnenju lahko ekonomske zakonitosti izpeljemo iz aksioma, da ljudje delujejo z namenom izboljšati svoje stanje. Med njegovimi ključnimi koncepti so:
- teorija mejne uporabnosti, ki razlaga oblikovanje cen in odločanje posameznikov;
- avstrijska teorija poslovnega cikla, ki povezuje inflacijske kreditne razširitve in neravnovesja v investicijah;
- argument o ekonomski kalkulaciji v socializmu — tržne cene proizvodnih sredstev so po Misesu nujne za racionalno razdeljevanje virov, zato centralno plansko gospodarstvo nujno vodi v neučinkovitost in izgubo koordinacije;
- metodološki individualizem in skeptičen odnos do kvantitativnih in pozitivističnih pristopov, ki zanemarjajo subjektivno vrednotenje posameznikov.
Vpliv, sled in kritike
Mises je imel močan vpliv na poznejše libertarno in klasično liberalno gibanje v ZDA in drugod. Njegove ideje so navdihnile mislece, kot so Murray Rothbard, Friedrich Hayek in mnogi drugi pripadniki avstrijske tradicije. Po njegovi smrti je nastalo več institucij, ki negujejo njegovo dediščino, med njimi Mises Institute, ki deluje kot promocijsko in izobraževalno središče za avstrijsko šolo ekonomije.
Hkrati so njegove metode in zaključki deležni kritik: nekateri ekonomisti in metodologi nasprotujejo strogi deduktivni praksiologiji in poudarjajo pomen empiričnih preizkusov ter modeliranja. Kritike so se dotikale tudi njegovih ocen poslovnih ciklov in interpretacij zgodovinskih dogodkov.
Dediscina
Ludwig von Mises ostaja ena izmed najbolj vplivnih osebnosti avstrijske šole. Njegove analize svobodne trgovine, pomena tržne koordinatorstva in ostri argumenti proti planskemu gospodarstvu so še danes pogosto citirani in razpravljani. Njegova dela, zlasti Human Action, veljajo za obvezno branje za vse, ki jih zanima klasična liberalna misel, teorija cen, poslovni cikli in metodologija ekonomije.