Intelektualna lastnina
Intelektualna lastnina se nanaša na lastništvo ideje ali načrta s strani osebe, ki jo je ustvarila. Gre za izraz, ki se uporablja v lastninskem pravu. Osebi daje določene izključne pravice do posebne vrste ustvarjalnega oblikovanja, kar pomeni, da nihče drug ne more kopirati ali ponovno uporabiti te stvaritve brez dovoljenja lastnika. Uporablja se lahko za glasbena, literarna in umetniška dela, odkritja in izume. Pogoste vrste pravic intelektualne lastnine vključujejo avtorske pravice, blagovne znamke, patente, pravice industrijskega oblikovanja in poslovne skrivnosti.
Izraz intelektualna lastnina izvira iz 19. stoletja. Pred tem so bili patentni zakoni prvič uvedeni s Statutom o monopolih leta 1623, zakoni o avtorskih pravicah pa so bili prvič sprejeti v Aninem statutu leta 1710. Sodobna uporaba izraza intelektualna lastnina sega vsaj do leta 1867. Ustava Severnonemške konfederacije je konfederaciji podelila zakonodajno pristojnost na področju varstva intelektualne lastnine (nem. Schutz des geistigen Eigentums).
Razlog za večino zakonov o intelektualni lastnini je spodbujanje napredka. Če se izumitelju zagotovi pravno lastništvo ideje, se to šteje kot spodbuda, da ti ljudje dajo svoje izume na voljo javnosti. Namen zakona je zagotoviti polno vrednost dela za njegovega ustvarjalca in ga spremeniti v drugo vrsto "prave" lastnine.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je intelektualna lastnina?
O: Intelektualna lastnina (IP) se nanaša na lastništvo ideje ali zasnove s strani osebe, ki jo je zasnovala. Gre za izraz, ki se uporablja v lastninskem pravu in daje osebi določene izključne pravice do posebne vrste ustvarjalnega oblikovanja, kar pomeni, da nihče drug ne more kopirati ali ponovno uporabiti te stvaritve brez lastnikovega dovoljenja.
V: Katere so najpogostejše vrste pravic intelektualne lastnine?
O: Pogoste vrste pravic intelektualne lastnine vključujejo avtorske pravice, blagovne znamke, patente, pravice industrijskega oblikovanja in poslovne skrivnosti.
V: Kdaj se je prvič pojavil izraz "intelektualna lastnina"?
O: Izraz intelektualna lastnina izvira iz 19. stoletja. Pred tem so bili patentni zakoni prvič oblikovani v Statutu o monopolih iz leta 1623, zakoni o avtorskih pravicah pa so se prvič pojavili v Aninem statutu iz leta 1710. Sodobna uporaba izraza intelektualna lastnina sega vsaj do leta 1867.
V: Zakaj obstaja večina zakonov o intelektualni lastnini?
O: Razlog za večino zakonov o intelektualni lastnini je spodbujanje napredka. Če se izumitelju zagotovi pravno lastništvo ideje, se to šteje kot spodbuda, da ti ljudje dajo svoje izume na voljo javnosti. Namen zakona je zagotoviti polno vrednost dela za njegovega ustvarjalca in ga spremeniti v drugo vrsto "prave" lastnine.
V: Kje je bila podeljena zakonodajna pristojnost za varstvo intelektualne lastnine?
O: Zakonodajna pristojnost za varstvo intelektualne lastnine je bila dodeljena z ustavo Severnonemške konfederacije leta 1867.
V: Katere vrste del zajema intelektualna lastnina?
O: Intelektualna lastnina se lahko uporablja za glasbena, literarna in umetniška dela, odkritja in izume.
