Hammurabijev zakonik: babilonski kodeks, 282 zakonov in stela v Louvru
Odkrijte Hammurabijev zakonik: 282 babilonskih zakonov vklesanih na steli, najdenih v Susah in zdaj v Louvru — zgodnji primer pisnega prava in temeljev pravne države.
Hammurabijev zakonik je bil pravni zakonik Babilonije, napisan okoli leta 1700 pred našim štetjem.
Napisali so ga na stelo (velik kamnit spomenik) in ga postavili na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi. Stelo so pozneje ujeli Elamci in jo odnesli v svoje glavno mesto Suse. Tam so jo leta 1901 ponovno našli in je zdaj v muzeju Louvre v Parizu.
Hammurabijev zakonik je vseboval 282 zakonov, ki so jih pismouki zapisali na 12 tablic. Za razliko od prejšnjih zakonov je bil napisan v akadščini, vsakdanjem jeziku Babilonije.
Hammurabijev zakonik je najdlje ohranjeno besedilo iz starobabilonskega obdobja. Zakonik je zgodnji primer zakona, ki ureja vlado: nekakšna primitivna ustava. Zakonik je tudi eden prvih primerov "domnevenedolžnosti" (nedolžen, dokler se ne dokaže nasprotno). Po njem imata tako obtoženec kot tožnik možnost predložiti dokaze.
Izvor, avtor in čas
Zakoni nosijo ime po kralju Hammurabiju, ki je vladal mestu Babilon v poznem 18. stoletju pr. n. št. (približno 1792–1750 pr. n. št.). Koda je nastala v času njegove vladavine kot skupek pravil za urejanje različnih vidikov življenja v kraljestvu — od lastninskih sporov in pogodbenih obveznosti do družinskih zadev in kazenskih sankcij. Zaradi starejših in mlajših ocen strokovnjakov se datum nastanka navadno navaja v okvirnem razponu (konca 18. ali začetka 17. stoletja pr. n. št.).
Struktura in vsebina zakonika
Zakonik je sestavljen iz kazalnih členov v obliki primerov (casuistična formulacija): »Če [dogodek], potem [sankcija ali ukrep]«. Skoraj vsako področje vsakdanjega in javnega življenja je obravnavano, med drugim:
- kazenske določbe (vključno z načeli lex talionis — »oko za oko«);
- družinsko pravo (poroke, ločitve, očetovske in materinske obveznosti, skrbništvo nad otroki);
- poglovi in pogodbe (gradbena obveznost, plačila, odgovornost izvajalcev);
- lastnina in dediščina; ter
- urejanje sužnjev in pravni položaj različnih družbenih slojev.
Zakonik ločuje kazni glede na družbeni položaj (npr. svobodni državljan, nižji svobodnjak ali suženj) in pogosto predpisuje konkretne denarne odškodnine, telesne kazni ali druge sankcije. Veliko členev se ukvarja tudi z dokaznim postopkom in odgovornostjo pri sklenitvi pogodb ali gradbenih napakah.
Pravna načela in pomen
Hammurabijev zakonik ni abstrakten sistem pravic in obveznosti, temveč praktičen nabor pravil, ki daje prednost konkretnim rešitvam sporov. Kljub temu vsebuje pomembne postopkovne elemente: določa, kdo lahko začne postopek, kako se predložijo dokazi in kakšne vrste sankcij so primerne. Zaradi tega ga zgodovinarji pogosto omenjajo kot enega od zgodnjih primerov urejanja pravne postopkovnosti v državnem okviru.
Pomemben je tudi družbeni pomen zakonika: utrjeval je oblast kralja (predstavljenega kot vir zakonodaje) in prispeval k enotnejši pravni praksi v razširjenem Babilonskem imperiju. Vplival je na kasnejše pravne tradicije na Bližnjem vzhodu.
Fizikalna podoba stele in ikonografija
Stele, na kateri je bil zapis, je iz tesno obdelanega črnega bazalta in meri več kot dva metra v višino. Na vrhu je reliefni prizor, kjer je upodobljen kralj Hammurabi v pogovoru z božanstvom (navadno povezanim s sončnim bogom Shamash), kar simbolizira božanski izvor zakonov in legitimnost vladarja. Pod tem reliefom je vklesan celoten tekst zakonika v klinopisni obliki.
Odkritje, kopije in razlaga
Glavna stele je bila odkrita v Susi leta 1901 in je danes razstavljena v muzeju Louvre. Poleg glavne stele obstajajo tudi fragmenti in kopije tekstov iz različnih arhivov v Mezopotamiji, kar omogoča primerjavo in razumevanje variacij v praksi. Besedilo so prevedli in razlagali številni zgodovinski in pravni strokovnjaki; prevodi so razkrili tako praktične kot simbolne plasti zakonika.
Zaključek
Hammurabijev zakonik je ključni zgodovinski dokument, ki osvetljuje zgodnjo pravo, družbeno ureditev in moč vladarja v starobabilonski družbi. Čeprav ga ne gre jemati kot popolno ali univerzalno »ustavo«, ostaja dragocen vir za razumevanje, kako so stare civilizacije skušale uvesti red, pravičnost in predvidljive posledice za kršitev pravil.
Napis iz Hammurabijevega zakonika
Figure na vrhu stele nad Hammurabijevim zakonikom
Zgodovina
Hammurabijev zakonik je bil eden od več zakonov na starodavnem Bližnjem vzhodu. Zakonik je bil razporejen po skupinah, tako da je vsakdo, ki ga je prebral, vedel, kaj se od njega zahteva. Obstajali so zgodnejši zakoni in poznejši zakoni, kot je Mojzesov zakon v hebrejskem Svetem pismu. Ti zakoniki izvirajo iz kultur na razmeroma majhnem geografskem območju in imajo odlomke, ki so si med seboj podobni.
Vsebina
Skoraj polovica zakonika se nanaša na pogodbe. Določa plače, ki jih je treba plačati vozniku volov ali kirurgu. V drugih delih je določena odgovornost graditelja za hišo, ki se na primer zruši, ali za premoženje, ki je bilo poškodovano, ko je bilo prepuščeno v varstvo drugemu.
Tretjina zakonika se nanaša na gospodinjske in družinske zadeve, kot so dedovanje, razveza, očetovstvo in spolno vedenje.
Oko za oko
Za vsako kaznivo dejanje je navedena posebna kazen. Mnoge med njimi se ljudem zdaj zdijo stroge. Kazni so vključevale smrt, odrezanje dela telesa in uporabo načela "oko za oko, zob za zob". Kazni iz Hammurabijevih zakonov se sodobnim bralcem morda zdijo krute, vendar dejstvo, da je zapisal zakone svojega kraljestva, velja za pomemben korak naprej v razvoju civilizacije.
Hammurabijev zakonik je bil eden od številnih zakonov na starodavnem Bližnjem vzhodu.
Primeri
- Če kdo ukrade lastnino templja ali dvora, naj bo usmrčen, prav tako naj bo usmrčen tisti, ki od njega prejme ukradeno stvar. (6)
- Če moški vzame žensko v zakon, vendar z njo nima spolnih odnosov, ta ženska zanj ni žena. (128)
- Če sin udari svojega očeta, mu bodo odsekane roke. (195)
- Če kdo iztakne oko drugemu, bo iztaknjeno njegovo oko. (196)
- Če bi drugemu zlomil kost, bo njegova kost zlomljena. (197)
- Če iztakne oko osvobojencu ali mu zlomi kost, mora plačati eno zlato mino. (198)
- Če iztakne oko človekovemu sužnju ali mu zlomi kost, mora plačati polovico vrednosti sužnja. (199)
- Če nekdo izruva zobe svojemu enakemu, bodo njegovi zobje izruvani. (200)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Hammurabijev zakonik?
O: Hammurabijev zakonik je bil pravni zakonik Babilonije, napisan okoli leta 1700 pred našim štetjem.
V: Kje je bil Hammurabijev zakonik napisan in kje je bil nameščen?
O: Napisan je bil na steli (velik kamnit spomenik) in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi.
V: Kaj se je zgodilo s stelo, na kateri je bil Hammurabijev zakonik?
O: Stelo so pozneje ujeli Elamiti in jo odnesli v svojo prestolnico Suse. Tam so jo leta 1901 ponovno našli in je zdaj v muzeju Louvre v Parizu.
V: Koliko zakonov je bilo zapisanih v Hammurabijevem zakoniku?
O: Hammurabijev zakonik je vseboval 282 zakonov, ki so jih pisarji zapisali na 12 tabel.
V: V katerem jeziku je bil napisan Hammurabijev zakonik?
O: Za razliko od prejšnjih zakonov je bil napisan v akadščini, vsakdanjem jeziku Babilonije.
V: Kakšen je pomen Hammurabijevega zakonika?
O: Hammurabijev zakonik je najdlje ohranjeno besedilo iz starobabilonskega obdobja. Zakonik je zgodnji primer zakona, ki ureja vlado: nekakšna primitivna ustava.
V: Kakšen je pomen Hammurabijevega zakonika z vidika izvrševanja zakonov?
O: Zakonik je tudi eden najzgodnejših primerov "domneve nedolžnosti" (nedolžen, dokler se ne dokaže nasprotno). Predlaga, da imata tako obtoženec kot tožnik možnost predložiti dokaze.
Iskati