Ženevske konvencije

Štiri konvencije

Konvencije in njihovi sporazumi so naslednji:

• Prva ženevska konvencija "o izboljšanju položaja ranjenih in bolnih v oboroženih silah na terenu" (prvič sprejeta leta 1864, zadnja revizija leta 1949). Namen te konvencije je bil izboljšati razmere za ljudi, ki so bili ranjeni v boju. V bistvu pravi, da morajo zdravniške ekipe na bojišču pomagati vsakomur, ki je ranjen, ne le ljudem z lastne strani.
• Druga ženevska konvencija "o izboljšanju položaja ranjenih, bolnih in razbitih pripadnikov oboroženih sil na morju" (prvič sprejeta leta 1949, po pregledu Haaške konvencije X iz leta 1907). Podobno kot prva konvencija, vendar za bitke, ki se zgodijo na morju.
• Tretja ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki (začela veljati leta 1929, zadnja revizija leta 1949). Ta konvencija določa, da ima vojni ujetnik določene pravice. V nedavni preteklosti so se Združene države Amerike znašle na prvih straneh časopisov. Dejale so, da nekateri talibanski borci, ki so jih zajeli v Afganistanu, niso bili vojni ujetniki, ampak nezakoniti borci, zato nimajo teh pravic.
• Četrta ženevska konvencija "o zaščiti civilnih oseb med vojno" (prvič sprejeta leta 1949 na podlagi delov Četrte haaške konvencije iz leta 1907). Ko pride do vojne, je treba ljudi, ki ne sodelujejo v vojni (imenujemo jih civilisti), zaščititi na nekatere načine. Ta konvencija določa, kako to storiti.

Protokoli

Poleg tega obstajajo še trije protokoli k ženevskim konvencijam:

• Protokol I (1977): Dodatni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov. Ta pogodba določa, kako je treba ravnati z žrtvami spopadov in vojn.

• Protokol II (1977): Dodatni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev nemednarodnih oboroženih spopadov. Gre za žrtve državljanskih vojn.
• Protokol III (2005): Dodatni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 v zvezi s sprejetjem dodatnega razlikovalnega znaka. Gre za uvedbo rdečega diamanta kot simbola Rdečega križa, ki nima verske konotacije.

Spremembe

Po sprejetju prve konvencije je bil leta 1863 ustanovljen Mednarodni odbor Rdečega križa.

Vse štiri konvencije so bile nazadnje preverjene in dogovorjene leta 1949. Te različice so povezane s prejšnjimi revizijami. V nekaterih primerih so bile dodane zamisli iz Haaške konvencije iz leta 1907. Običajno ljudje vse štiri konvencije imenujejo "Ženevske konvencije iz leta 1949" ali preprosto "Ženevske konvencije". Poznejše konference so dodale besedilo, ki določa, da je uporaba nekaterih vrst vojskovanja, na primer kemičnega vojskovanja, nezakonita. Govorile so tudi o vprašanjih državljanskih vojn.

Clara Barton se je pomembno zavzemala za to, da bi se ZDA strinjale s prvo Ženevsko konvencijo. Združene države so to konvencijo podpisale leta 1882.

Do četrte ženevske konvencije leta 1949 je sporazume ratificiralo približno 47 držav.

Danes je skoraj vseh 200 držav sveta "podpisnic". To pomeni, da so podpisale Ženevske konvencije in se strinjale, da jih bodo spoštovale.

Sorodne strani

• Vojni ujetniki
• Mednarodni odbor Rdečega križa
• Vojni zakoni
• Vojni zločini (zločini, ki kršijo ženevske konvencije).
• Mednarodno kazensko sodišče (sodišče, ki lahko sodi ljudem, ki kršijo ženevske konvencije).