Lancete (Cephalochordata, amphioxus): primitivni kordatni organizmi

Kopjasti ali Cephalochordata so skupina primitivnih kordatov, ki so jih prej imenovali Amphioxus. Vključuje tudi fosilni rod Pikaia, ki je pogosto omenjen kot enega izmed najzgodnejših predstavnikov kordatov.

Kopjasti so sodobni preživeli predstavniki starodavne skupine kordatov, katere fosilni zapisi segajo v kambrsko obdobje. Pogosto jih navajajo kot sestrsko skupino kraniatov (vretenčarjem in njihovim sorodnikom). Gre za majhno skupino – danes poznamo približno 30 vrst, razporejenih v nekaj rodovih (med njimi so rodovi, kot so Branchiostoma, Epigonichthys in Asymmetron).

Zgradba in anatomija

Lancete so vitke, vretenaste živali dolžine običajno od nekaj centimetrov do približno 8–10 cm. Njihova značilna anatomija vključuje:

• notohrd (notochord) – trdna vzdolžna palica iz celic, ki poteka po vsem telesu in daje oporo; pri lancetih poteka do sprednjega dela glave;
• hrbtna živčna vrv – tubularna struktura nad notochordom, ki predstavlja predhodnik hrbtenjače;
• žrelne reže (pharyngeal slits) – številne odprtine v žrelu, ki so prilagojene filtriranju hrane in dihanju;
• segmentacija mišic – teleso razdeljeno na serije mičnih segmentov (miomerov), kar je lastnost, ki jo delijo s vretenčarji;
• preprosto zaprto obtokno sistem brez pravega srca – premikanje krvi vzpodbuja kontrakcija žilnih struktur;
• manjkajo pravi luskasti, čelni skelet ali lobanja kot pri vretenčarjih.

Življenjski slog in prehrana

Lancete običajno najdemo zakopane v pesek ali mulj v plitvih, zaščitenih predelih zmernih ali tropskih morij. Le zadnji del telesa in rep pogosto štrlita iz substrata. So izključno filtratorji: s pomočjo cilij na žrelni votlini ustvarjajo tok vode, skozi žrelne reže ujamejo plankton in organske delce, z sluzjo jih zagozdijo in prenesejo v prebavo.

Razmnoževanje in razvoj

Večina lancetov je ločnopolanih (dioecious). Gonade sproščajo jajčeca in spermije v telesno votlino, od koder se gameti po atrijalnem odprtju (atrioporu) izločijo v vodo; oploditev je zunanja. Mlade oblike so plavajoče larve, ki se kasneje naselijo in postanejo življenjsko prilegajoče odraslimu stanju. Razvoj je primeren za študij zgodnjega razvoja in evolucije telesne načrtne organizacije.

Taksonomija in evolucijska pomembnost

Lanceti imajo v evolucijski biologiji posebno vlogo, saj so zaradi svoje preproste, a tipične kordatne zgradbe pomemben model za razumevanje izvora in razvoja vretenčarjev. Študije anatomije, embrionalnega razvoja in genomov lancetov (npr. sekvenciranje genoma Branchiostoma) so prispevale k spoznanju, kako so se razvili kompleksnejši organi in sistemi pri vretenčarjih.

Distribucija in pomen za človeka

Lancete so razširjeni v večini svetovnih morij, pri čemer so pogostejši v zmernih in tropskih obalnih vodah. V Aziji jih lokalno nabirajo in uporabljajo kot hrano ali kot krmo za udomačene živali. V znanstvene namene so cenjeni kot modelne vrste v zoologiji in evo-devo raziskavah, saj pomagajo razložiti izvor in zgodnje stopnje evolucije vretenčarjev.

Čeprav so zunanji videz in navade enostavni, lanceti ponujajo bogat vpogled v prehodne stopnje med nevretenčarji in vretenčarji ter ostajajo predmet številnih bioloških raziskav.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so lanceleti?

V: Kakšen je njihov fosilni zapis?

V: V kakšnem odnosu so kopjasti do kraniatov?

V: Koliko je vrst kopitarjev?

V: Kje običajno najdemo kopitarje?

V: Ali ljudje uživajo koprive?

V: Zakaj so kopitarji pomembni v zoologiji?

Išči po črki