Hemichordata

Struktura

Telesa Hemichordates so razdeljena na tri dele, in sicer na počep, ovratnik in deblo. Imajo odprt obtočni sistem in popoln prebavni trakt, vendar je muskulatura v črevesju zelo slabo razvita, zato se hrana po njem večinoma prenaša s pomočjo trepalnic, ki prekrivajo njegovo notranjo površino.

Nekatere vrste imajo votlo nevralno cev (vsaj na začetku življenja), kar je verjetno primitivna lastnost, ki si jo delijo s skupnim prednikom chordata in ostalimi deuterostomi.

Razvoj

Znano je, da se hemihordati razvijajo na dva načina: neposredno ali posredno. Pri enteropneustih sta oba načina razvoja. Posredni razvoj ima dolgo pelagično larvalno fazo. Te vrste imajo ličinko, ki se hrani s planktonom, preden se spremeni v odraslega črva. Tiste vrste, ki se razvijajo neposredno, zaobidejo to dolgotrajno ličinko in se razvijejo naravnost v odraslega črva.

Graptoliti

Graptoliti so pogosti fosili iz paleozoika. To so kolonijske živali, znane predvsem iz zgornjega kambrija do spodnjega karbona (misisipijcev). Iz srednjega kambrija je znan morebitni zgodnji graptolit, Chaunograptus.

Ime graptolit izhaja iz grškega imena graptos, ki pomeni "napisan", in lithos, ki pomeni "skala". Mnogi fosili graptolitov so podobni hieroglifom, zapisanim na kamnini. Linneus jih je sprva obravnaval kot "slike, ki bolj spominjajo na fosile kot na prave fosile". Novejša dela jih uvrščajo v bližino pterobranhov, morda celo v njihovo notranjost.

Morfologija graptolitov

Vsaka kolonija graptolitov se imenuje rabdosom in ima različno število vej (imenovanih stipi), ki izhajajo iz začetnega osebka. Vsak naslednji zooid se nahaja v cevasti ali čašici podobni strukturi (imenovani theca). Pri nekaterih kolonijah sta dve velikosti teka in domnevajo, da je ta razlika posledica spolnega dimorfizma. Število vej in razporeditev teka sta pomembni značilnosti pri prepoznavanju fosilov graptolitov. Njihova splošna oblika je bila primerjana z obliko rezila žage.

Večino drevesom podobnih oblik uvrščamo med dendroidne graptolite (red Dendroidea). V fosilnem zapisu se pojavljajo že prej (v kambriju) in so bile bentoške živali, ki so bile s koreninsko podlago pritrjene na morsko dno. Graptoliti z razmeroma malo vejami so iz dendroidnih graptolitov izšli na začetku ordovika. Slednja vrsta (red Graptoloidea) je bila pelagična in je prosto plavala po površini starodavnih morij ali pa je bila s tanko nitjo pritrjena na plavajoče morske alge. Bili so uspešna in plodna skupina, ki je bila najpomembnejši živalski člen planktona, dokler niso izumrli na začetku devona. Dendroidni graptoliti so preživeli do obdobja karbona.

Spirograptus iz silurja


Didymograptus iz ordovika.


Thallograptus sphaericola , dendroidni graptolit, pritrjen na cistoidni Echinosphaerites aurantium; ordovik severovzhodne Estonije.

Želodovi črvi

Želodovi črvi ali Enteropneusta so razred Hemichordate nevretenčarjev, ki so tesno povezani s hordati. Na svetu je približno 70 vrst želodov, glavna vrsta za raziskave pa je Saccoglossus kowalevskii.

Vse vrste so bentoške in se hranijo z usedlinami ali s suspenzijo. Nekateri od teh črvov lahko zrastejo zelo dolgi; ena vrsta lahko doseže dolžino 2,5 metra (skoraj osem čevljev), čeprav je večina želodov veliko manjša. En rod, Balanoglossus, je znan tudi kot jezikovni črv.

Pterobranhi

Pterobranchia je skupina majhnih, črvivih živali. Spadajo v skupino Hemichordata in živijo v cevkah z izločki na dnu oceanov. Pterobranhiji se hranijo tako, da s pomočjo trepalnic, pritrjenih na čepke, filtrirajo plankton iz vode. V skupini je znanih približno 30 živečih vrst.

Razred Pterobranchia je leta 1877 ustanovil E. Ray Lankester. Takrat je vseboval en sam rod Rhabdopleura. Objava Challengerjevega poročila (Cephalodiscus) leta 1887 je pokazala, da ima Cephalodiscus, drugi rod, ki je zdaj vključen v red, sorodnost v smeri Enteropneusta.

Študije pod elektronskim mikroskopom so pokazale, da pterobranhi spadajo v isti razred kot izumrli graptoliti.