Loricifera
Loricifera je pred kratkim odkrita vrsta morskih živali, ki jo sestavljajo ekdizozoiji. Ta filum vključuje prve znane živali, ki obstajajo v popolnoma anoksičnem okolju (brez kisika). Filum je leta 1983 opisal Reinhardt Kristensen.
So skupina zelo majhnih živali, ki živijo v usedlinah. Trenutno je opisanih dvaindvajset vrst v osmih rodovih. Poleg tega je bilo zbranih še približno 100 vrst, ki še niso bile opisane. Njihova velikost je od 100 µm do približno 1 mm.
Njihov življenjski prostor so prostori med morskim gramozom, na katerega se pritrdijo. Sodijo med nedavno odkrite skupine metazojev. Na gramoz se pritrdijo precej trdno, kar pojasnjuje, zakaj so tako dolgo ostali neodkriti. Prvi primerek je bil zbran v sedemdesetih letih 20. stoletja, opisan pa leta 1983. Najdemo jih v vseh globinah vode, v različnih vrstah sedimentov in na vseh zemljepisnih širinah. V fosilnem zapisu jih še nismo našli.
Anatomija
Te živali imajo zaščitni zunanji ovoj, imenovan lorica. Živali imajo glavo, usta in prebavni sistem, ki jih ščiti lorica. Razvoj je navadno neposreden, čeprav so pri nekaterih vrstah tudi ličinke. Kot odrasle živali imajo dva spola. Obstaja nekaj zapletenih in prilagodljivih življenjskih ciklov z različnimi oblikami partenogenetskega razmnoževanja.
Njihovi najbližji sorodniki naj bi bili Kinorhyncha in Priapulida, s katerimi si delijo nekatere značilnosti. Skupaj tvorijo klad Scalidophora.
V anoksičnih okoljih
V sedimentih na dnu bazena L'Atalante v Sredozemskem morju so bile najdene tri vrste Loricifera. Površina" tega bazena se nahaja 3500 metrov globoko. To so prvi znani večcelični organizmi, ki vse svoje življenje preživijo v okolju brez kisika. Domnevajo, da jim to uspeva, ker se zanašajo na organele, ki za razliko od običajnih mitohondrijev ne uporabljajo kisika za svoj energijski krog. To jim uspeva, ker za pridobivanje energije uporabljajo hidrogenozome in ne mitohondrije.
Novo opisane živali zaključijo svoj življenjski cikel v popolni odsotnosti svetlobe in kisika, velike pa so manj kot milimeter. Zbrane so bile v globokem bazenu, kjer živijo v skoraj s soljo nasičeni slanici. Ta slanica se zaradi svoje gostote ne meša z vodami nad njo. Zato je slanica popolnoma anoksična in vsebuje veliko amonijaka. Zaradi delovanja sulfatnih reducentov vsebuje tudi visoko koncentracijo sulfida. V slanici ni veliko celic. Prevladujejo ekstremofili, vključno s pripadniki skupnosti arhej in bakterij iz globokomorskih hidrotermalnih odprtin. V l'Atalante najdemo tudi evkarionte, vključno s ciliati (45 %), dinoflagelati (21 %) in choanoflagelati (10 %). p360–381
Svetlobna mikroskopska slika nepopisane vrste Spinoloricus, ki živi v anoksičnih okoljih (obarvana z Rose Bengal). Merilo je 50 μm.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Loricifera?
O: Loricifera je nedavno odkrita vrsta morskih živali.
V: Kdo je opisal filum Loricifera?
O: Loricifero je opisal Reinhardt Kristensen.
V: V čem je Loricifera edinstvena?
O: Loricifera je edinstvena, ker vključuje prve znane živali, ki obstajajo v popolnoma anoksičnem okolju.
V: Kje živijo Loricifera?
O: Loricifera živi v sedimentu v prostorih med morskim gramozom, na katerega se pritrdi.
V: Kako majhne so Loricifera?
O: Loricifere so velike od 100 µm do približno 1 mm.
V: Zakaj so Loricifera tako dolgo ostale neodkrite?
O: Loricifere se precej trdno pritrdijo na gramoz, kar pojasnjuje, zakaj so tako dolgo ostale neodkrite.
V: Ali so bile Loricifera najdene v fosilnih zapisih?
O: Ne, Loricifera še ni bila najdena v fosilnem zapisu.
