Eksperiment Luria-Delbrück
Poskus Luria-Delbrück iz leta 1943, imenovan tudi "test nihanja", je postavil vprašanje: ali so mutacije neodvisne od naravne selekcije? Ali pa jih selekcija usmerja?
Max Delbrück in Salvador Luria sta dokazala, da v bakterijah mutacije DNK potekajo naključno. To pomeni, da se zgodijo kadar koli in niso odziv na selekcijo.
Darwinova teorija o naravnem izboru, ki deluje na naključne mutacije, torej velja tako za bakterije kot za bolj zapletene organizme.
Delbrück in Luria sta leta 1969 delno za to delo prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Dve možnosti, ki sta bili preizkušeni v poskusu Luria-Delbrück. (A) Če se mutacije inducirajo z mediji, se na vsaki ploščici pričakuje približno enako število mutantov. (B) Če mutacije nastanejo spontano med delitvijo celic pred nanosom, bo na vsaki ploščici zelo različno število mutantov.
Poskus
V svojem poskusu sta Luria in Delbrück gojila bakterije v epruvetah. Po določenem času rasti sta enako količino teh ločenih kultur prenesla na agar, ki je vseboval fage (viruse). Če odpornost proti virusu ne bi bila posledica naključnih mutacij genov, bi morala vsaka plošča vsebovati približno enako število odpornih kolonij. Vendar pa Delbrück in Luria nista ugotovila tega. Namesto tega se je število odpornih kolonij na vsaki ploščici močno razlikovalo.
Luria in Delbrück sta predlagala, da bi te rezultate lahko razložili s konstantno stopnjo naključnih mutacij v vsaki generaciji bakterij, ki rastejo v začetnih epruvetah.
