Dinoflagelati
Dinoflagelati so velika skupina bičjastih praživali. Približno polovica jih je fotosintetičnih, preostali so večinoma heterotrofni plenilci drugih protistov. Tiste, ki so fotosintetični, včasih ohlapno imenujemo "alge", tiste, ki so plenilci, pa včasih ohlapno imenujemo "protozoji".
Različni avtorji jih uvrščajo v red, razred in filum. Njihove medsebojne odnose še vedno aktivno raziskujejo.
Večinoma gre za morski plankton, vendar so pogosti tudi v sladkovodnih habitatih. Njihove populacije so razporejene glede na temperaturo, slanost ali globino. Skupina vključuje številne simbionte in bioluminiscenčne vrste.
Trenutno je opisanih približno 1555 vrst prosto živečih morskih dinoflagelatov. Po najnovejših ocenah naj bi bilo skupno 2.294 živečih vrst dinoflagelatov, ki vključujejo morske, sladkovodne in parazitske dinoflagelate.
Biologija
Zooksantele
Nekateri dinoflagelati so zooksantele: endosimbionti morskih evkariontov in živali, kot so antozojske korale. Te korale, ki gradijo grebene, so v veliki meri odvisne od njih. Drugi organizmi, ki lahko gostijo zooksantelo, so meduze, školjke, foraminifere, morski polži, tj. nudibranhi, pa tudi ciliati in radiolariji.
Rdeči plimovanje
Dinoflagelati so odgovorni za "rdeče plimovanje", ki lahko zastrupi ribe. Včasih cvetijo v koncentracijah več kot milijon celic na mililiter. Nekatere vrste proizvajajo nevrotoksine, ki v takšnih količinah ubijajo ribe in se kopičijo v filtratorjih, kot so školjke, ki jih lahko prenesejo na ljudi, ki jih jedo. Ta pojav se imenuje rdeča plima, kar je posledica barve, ki jo cvetenje daje vodi. Vsi cvetovi dinoflagelatov niso nevarni. Modrikasto utripanje, vidno v oceanski vodi ponoči, je pogosto posledica cvetenja bioluminiscenčnih dinoflagelatov, ki ob vznemirjanju oddajajo kratke bliske svetlobe.
Razvrstitev
Čeprav jih uvrščamo med evkarionte, jedra dinoflagelatov nimajo nekaterih ključnih značilnosti evkariontskih jeder. Dodge je dinoflagelatno jedro zaradi vmesnih značilnosti med zvitimi območji DNK prokariontskih bakterij in dobro opredeljenim evkariontskim jedrom označil za mezokariontsko. Vendar pa ta skupina vsebuje značilne evkariontske organele, kot so Golgijev kompleks, mitohondriji in kloroplasti.
Skupina vsebuje številne zapletene organele in življenjske oblike. Nekateri imajo strukture, podobne očem vretenčarjev, nekateri imajo nematociste, nekateri živijo kot plazmodiji (večjedrne oblike), nekateri imajo dve bički, fotosintetični dinoflagelati vsebujejo "osupljivo paleto" vrst plastidov, njihova genetika in celična biologija pa je v celoti ekscentrična.
Fosili
Fosilni dinoflagelati so pomembni za stratigrafijo, datiranje in korelacijo plasti. Dinoflagelati imajo med svojim življenjem mobilno planktonsko obliko in odporno cistično fazo, ki jim omogoča preživetje čez zimo v sedimentu. Fosilizira se le cista. Njihov prvi zanesljiv pojav je v silurskem obdobju, z veliko radiacijo v mezozoiku. str. 440 Margulis in sodelavci so jih uvrstili v vrsto Phylum Dinomastigota.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so dinoflagelati?
O: Dinoflagelati so skupina bičjastih protistov, ki so fotosintetični ali heterotrofni plenilci drugih protistov.
V: Ali so vsi dinoflagelati fotosintetični?
O: Ne, le približno polovica dinoflagelatov je fotosintetičnih, preostali pa so heterotrofni plenilci.
V: Kakšna so različna imena za fotosintetične in plenilske dinoflagelate?
O: Fotosintetične dinoflagelate včasih imenujemo "alge", plenilske dinoflagelate pa "protozoji".
V: V katerih okoljih se dinoflagelati pogosto pojavljajo?
O: Dinoflagelate najpogosteje najdemo v morskem planktonu, vendar so pogosti tudi v sladkovodnih habitatih.
V: Kateri dejavniki vplivajo na populacije dinoflagelatov?
O: Na populacije dinoflagelatov vplivajo temperatura morske površine, slanost in globina.
V: Koliko vrst prosto živečih morskih dinoflagelatov je trenutno opisanih?
O: Trenutno je opisanih približno 1 555 vrst prosto živečih morskih dinoflagelatov.
V: Koliko vrst dinoflagelatov naj bi obstajalo skupaj?
O: Po zadnjih ocenah naj bi bilo skupno 2 294 živečih vrst dinoflagelatov, kar vključuje morske, sladkovodne in parazitske vrste.
