L'Atalante: hipersalinski bazen (slanica) na dnu Sredozemlja
Raziskujte L'Atalante: skrivnostni hipersalinski bazen na dnu Sredozemlja — izolirano "jezero" z ekstremno slanostjo, edinstveno biologijo in znanstvenimi odkritji.
Bazen L'Atalante je zelo slano "jezero" na dnu Sredozemskega morja. Gre za tipično hipersalinski bazen ali slanico, kjer so vode močno koncentrirane s soljo in zato gostejše od okoliškega morskega stolpca; te gostejše vode ostanejo ločene in se skoraj ne mešajo z zgornjimi morskimi vodami.
35°11′N 21°25′E / 35.18°N 21.41°E / 35.18; 21.41
Od otoka Kreta je oddaljen približno 190 km zahodno. Jezero se imenuje "jezero", ker je kljub temu, da je pod več kot dvema miljema vode, skoraj popolnoma ločeno od morja nad njim. Zaradi velike vsebnosti soli se vode ne mešajo. Včasih se ta jezera imenujejo bazeni s slanico. Najdemo jih v številnih oceanih; eno je tudi v Mehiškem zalivu.
Kako nastane in značilnosti
Hipersalinski bazeni, kot je L'Atalante, so običajno posledica koncentracije soli, ki izhaja iz raztapljanja starodavnih evaporitnih plasti (solnih slojev) ali iz drugih geoloških procesov, ki sproščajo izjemno slane raztopine v globini morja. Gostejša, slana voda se usede v depresijo na morskem dnu in tvori ločeno plast — pogosto z izrazito haloklino (strmo spremembo slanosti) na vmesnem območju.
V takih bazenih so pogoji ekstremni: zelo visoka slanost, pogosto popolna odsotnost raztopljenega kisika pod haloklino (anoksično okolje) ter posebne kemične razmere, kot so visoke koncentracije sulfidov in drugih reduktivnih spojin v samem bazenu.
Biologija in ekosistem
Medtem ko je sam hipersalinski volumen vode navadno biološko precej osiromašen zaradi anoksičnih in hipersalinčnih pogojev, so območje ob robovih bazena in halokline pogosto bogata z mikrobnimi skupnostmi. Tam prevladujejo anaerobni mikroorganizmi, na primer bakterije in arheje, ki izkoriščajo kemične vire (sulfatno reduciranje, anaerobna oksidacija metana, itd.). Ti mikrobi tvorijo osnovo for biologije v in ob bazenu.
Pomembno odkritje, povezano z L'Atalante, je bilo poročanje o prisotnosti nekaterih metazojev (majhnih večceličnih bitij iz razreda Loricifera), ki naj bi po nekaterih študijah prenesli in se celo razmnoževali v popolnoma anoksičnem okolju z anaerobnimi simbionti. To odkritje je bilo izjemno zanimivo za biologe, saj bi pomenilo primer večceličnega življenja, prilagojenega življenju brez kisika. Hkrati je bil predmet nadaljnjih raziskav in razprav, ker so takšni ekosistemi težje dostopni in vzorčenje predstavlja izzive.
Pomen za znanost in raziskave
- Hipersalinski bazeni so modelni sistemi za preučevanje ekstremofilov — organizmov, ki uspevajo v okoljih z izredno visoko slanostjo, brez kisika ali z visoko vsebnostjo strupenih spojin.
- Preučevanje kemije in mikrobiologije teh bazenov pomaga razumeti globalne biogeokemijske cikle, zlasti cikle žvepla in ogljika v globokomorskih okoljih.
- Ker so pogoji v takih bazenih zelo različni od običajnega morskega okolja, služijo tudi kot analogi za iskanje potencialnega življenja na drugih planetih in lunah (na primer pod ledom Jupiterjeve lune Evrope ali Saturnaine lune Enceladus).
Raziskovanje in vzorčenje
Ker L'Atalante leži v veliki globini, raziskave zahtevajo specializirano opremo: globokomorske raziskovalne ladje, ROV-je (daljinsko vodene podmornice), potopne aparature in posebne pripomočke za jemanje neoporečnih vzorcev iz halokline in dna. Takšno vzorčenje je tehnično zahtevno, a je ključno za razumevanje fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov v bazenu.
Zaključek
Bazen L'Atalante je eden izmed najbolj znanih hipersalinskih bazenov v Sredozemlju in pomemben naravni laboratorij za proučevanje ekstremnih okoljskih razmer ter življenjskih prilagoditev. Kljub sorazmerno majhnemu obsegu v primerjavi z odprtim morjem ima velik pomen za razumevanje globokomorskih procesov in mej življenja na Zemlji.
Kako je nastala
L'Atalante je le eno od številnih takšnih jezer pod običajnimi vodami Sredozemskega morja. Ko je bila pred približno šestimi milijoni let zaprta Gibraltarska ožina, se je Sredozemsko morje izsušilo in postalo ogromno slano jezero, podobno kot sta danes Mrtvo morje in Veliko slano jezero. Nato se je popolnoma izsušilo in pustilo ogromno količino soli. Ko se je pred približno petimi milijoni let Gibraltarska ožina spet odprla, je vanjo pritekla voda iz Atlantskega oceana in ustvarila današnje Sredozemlje. Atlantski ocean še danes oskrbuje Sredozemlje z vodo, saj je izhlapevanje iz Sredozemlja večje, kot ga zagotavljajo reke. Mediteran je zaradi velikih zalog soli pod seboj in stalnega izhlapevanja zelo slano morje v primerjavi z Atlantskim oceanom.
Jezero L'Atalanta ter sosednji jezeri Urania in Discovery so stari približno 35.000 let. Nastala so z raztapljanjem solnih usedlin iz Sredozemskega grebena, ki so se zbirale v globokih depresijah na dnu Mediterana. Jezero L'Atalante je najmanjše od vseh treh. Njegova površina se začne na približno 3500 m pod morsko gladino.
Vsebnost soli
Slanost vode L'Atalante je skoraj nasičena, saj znaša 36,5 %, kar je približno osemkrat več od morske vode. To preprečuje, da bi se voda v bazenu s slanico mešala z "normalno" morsko vodo nad njo. Brez mešanja kisik iz zgornjega dela ne more priti v bazen s slanico. Voda v bazenu je popolnoma anoksična: nima kisika.
Med normalno vodo in slanico je kratka (1,5 metra) mejna cona, imenovana haloklina. Vsebnost soli se tam močno poveča, kisik pa se zmanjša do ničle. V tej haloklinije med morsko vodo zgoraj in slanico spodaj je veliko bakterijskih in arheoloških celic: to so kemoavotrofi, ki se hranijo z amoniakom iz slanice, vendar ne morejo delovati brez nekaj kisika. Nekatere oksidatorje metana in haloarheje najdemo samo v haloklini.
Življenje brez kisika
Spodaj, v slanici, je število celic veliko manjše kot v haloklini. Najpogostejši so ekstremofili, vključno z nekaterimi arhejami in bakterijami iz globokomorskih hidrotermalnih odprtin. V l'Atalante najdemo tudi evkarionte, predvsem ciliate (45 %), dinoflagelate (21 %) in choanoflagelate (10 %). p360–381
Temno sive anoksične usedline na dnu jezera L'Atalante prekriva 1 cm debela črna plast. Mikrobi, najdeni v sedimentih, so skoraj vsi (90 %) različne vrste Bacillus. Leta 2010 so v sedimentih odkrili tri vrste metazoanov, vse iz rodu Loricifera, ki živijo v sedimentih, kar so prve znane večcelične oblike življenja, ki živijo popolnoma brez kisika.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja porečje L'Atalante?
O: Bazen L'Atalante se nahaja na dnu Sredozemskega morja, približno 190 km zahodno od otoka Kreta.
V: Zakaj se bazen L'Atalante imenuje "jezero"?
O: Kotlina L'Atalante se imenuje "jezero", ker je skoraj popolnoma ločena od morja nad njo, čeprav je pod več kot dvema kilometroma vode.
V: Kakšna je vsebnost soli v bazenu L'Atalante?
O: Bazen L'Atalante vsebuje veliko soli, ki preprečuje mešanje vode z morjem nad njim.
V: Ali so bazeni s slanico samo v bazenu L'Atalante?
O: Ne, solinske bazene najdemo v številnih oceanih, tudi v Mehiškem zalivu.
V: Kaj so solinski bazeni?
O: Bazeni s slanico so vodna telesa z izjemno visoko vsebnostjo soli, ki preprečuje mešanje z okoliško morsko vodo.
V: Kako daleč je bazen L'Atalante od otoka Kreta?
O: Bazen L'Atalante se nahaja približno 190 km zahodno od otoka Kreta.
V: Ali je bazen L'Atalante povezan z morjem nad njim?
O: Kotlina L'Atalante je skoraj popolnoma ločena od morja nad njo, čeprav je pod več kot dvema miljema vode.
Iskati