Bazen L'Atalante
Bazen L'Atalante je zelo slano "jezero" na dnu Sredozemskega morja.
35°11′N 21°25′E / 35.18°N 21.41°E / 35.18; 21.41
Od otoka Kreta je oddaljen približno 190 km zahodno. Jezero se imenuje "jezero", ker je kljub temu, da je pod več kot dvema miljema vode, skoraj popolnoma ločeno od morja nad njim. Zaradi velike vsebnosti soli se vode ne mešajo. Včasih se ta jezera imenujejo bazeni s slanico. Najdemo jih v številnih oceanih; eno je tudi v Mehiškem zalivu.
Kako je nastala
L'Atalante je le eno od številnih takšnih jezer pod običajnimi vodami Sredozemskega morja. Ko je bila pred približno šestimi milijoni let zaprta Gibraltarska ožina, se je Sredozemsko morje izsušilo in postalo ogromno slano jezero, podobno kot sta danes Mrtvo morje in Veliko slano jezero. Nato se je popolnoma izsušilo in pustilo ogromno količino soli. Ko se je pred približno petimi milijoni let Gibraltarska ožina spet odprla, je vanjo pritekla voda iz Atlantskega oceana in ustvarila današnje Sredozemlje. Atlantski ocean še danes oskrbuje Sredozemlje z vodo, saj je izhlapevanje iz Sredozemlja večje, kot ga zagotavljajo reke. Mediteran je zaradi velikih zalog soli pod seboj in stalnega izhlapevanja zelo slano morje v primerjavi z Atlantskim oceanom.
Jezero L'Atalanta ter sosednji jezeri Urania in Discovery so stari približno 35.000 let. Nastala so z raztapljanjem solnih usedlin iz Sredozemskega grebena, ki so se zbirale v globokih depresijah na dnu Mediterana. Jezero L'Atalante je najmanjše od vseh treh. Njegova površina se začne na približno 3500 m pod morsko gladino.
Vsebnost soli
Slanost vode L'Atalante je skoraj nasičena, saj znaša 36,5 %, kar je približno osemkrat več od morske vode. To preprečuje, da bi se voda v bazenu s slanico mešala z "normalno" morsko vodo nad njo. Brez mešanja kisik iz zgornjega dela ne more priti v bazen s slanico. Voda v bazenu je popolnoma anoksična: nima kisika.
Med normalno vodo in slanico je kratka (1,5 metra) mejna cona, imenovana haloklina. Vsebnost soli se tam močno poveča, kisik pa se zmanjša do ničle. V tej haloklinije med morsko vodo zgoraj in slanico spodaj je veliko bakterijskih in arheoloških celic: to so kemoavotrofi, ki se hranijo z amoniakom iz slanice, vendar ne morejo delovati brez nekaj kisika. Nekatere oksidatorje metana in haloarheje najdemo samo v haloklini.
Življenje brez kisika
Spodaj, v slanici, je število celic veliko manjše kot v haloklini. Najpogostejši so ekstremofili, vključno z nekaterimi arhejami in bakterijami iz globokomorskih hidrotermalnih odprtin. V l'Atalante najdemo tudi evkarionte, predvsem ciliate (45 %), dinoflagelate (21 %) in choanoflagelate (10 %). p360–381
Temno sive anoksične usedline na dnu jezera L'Atalante prekriva 1 cm debela črna plast. Mikrobi, najdeni v sedimentih, so skoraj vsi (90 %) različne vrste Bacillus. Leta 2010 so v sedimentih odkrili tri vrste metazoanov, vse iz rodu Loricifera, ki živijo v sedimentih, kar so prve znane večcelične oblike življenja, ki živijo popolnoma brez kisika.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja porečje L'Atalante?
O: Bazen L'Atalante se nahaja na dnu Sredozemskega morja, približno 190 km zahodno od otoka Kreta.
V: Zakaj se bazen L'Atalante imenuje "jezero"?
O: Kotlina L'Atalante se imenuje "jezero", ker je skoraj popolnoma ločena od morja nad njo, čeprav je pod več kot dvema kilometroma vode.
V: Kakšna je vsebnost soli v bazenu L'Atalante?
O: Bazen L'Atalante vsebuje veliko soli, ki preprečuje mešanje vode z morjem nad njim.
V: Ali so bazeni s slanico samo v bazenu L'Atalante?
O: Ne, solinske bazene najdemo v številnih oceanih, tudi v Mehiškem zalivu.
V: Kaj so solinski bazeni?
O: Bazeni s slanico so vodna telesa z izjemno visoko vsebnostjo soli, ki preprečuje mešanje z okoliško morsko vodo.
V: Kako daleč je bazen L'Atalante od otoka Kreta?
O: Bazen L'Atalante se nahaja približno 190 km zahodno od otoka Kreta.
V: Ali je bazen L'Atalante povezan z morjem nad njim?
O: Kotlina L'Atalante je skoraj popolnoma ločena od morja nad njo, čeprav je pod več kot dvema miljema vode.
