Žamet – definicija tkanine, vrste, izdelava in čiščenje

Žamet je mehko, gosto stkano blago s pokončnim vdelanim kupom – vrsta tkanine z dodatno plastjo dvignjenih zank oziroma rezanimi nitmi. Pri pravi izdelavi so te rezane niti izjemno enakomerno razporejene v kratek, poln lasom podobni kup, ki daje značilen gladek otip in razkošen sijaj. Žamet ima izrazito smer vlaken (t. i. »nap«), zato barva in sijaj spreminjata videz glede na smer gledanja in svetlobo.

Kratek zgodovinski oris

Žamet izvira iz Azije in Bližnjega vzhoda, v Evropi pa je zaslovel v času renesanse (zlasti v Italiji), kjer je postal simbol prestiža in statusa. Tradicionalno je bil drag in redek, ker je njegova izdelava zahtevna in počasna. Danes je zaradi napredka v tehnologiji in široke izbire vlaken dostopnejši in prisoten od visoke mode do domače opreme.

Iz česa je lahko žamet

Žamet je lahko izdelan iz različnih vlaken. V idealnem primeru je žamet izdelan iz svile, ki daje izjemen lesk in padec. Zelo razširjeni so tudi žameti iz bombaža (t. i. velveteen), viskoze, cupra in mešanic, ki združujejo otip in lesk. V zadnjem času so bili razviti sintetični žamet, večinoma iz poliestra, najlona, viskoze, acetata in mešanic različnih sintetičnih ali sintetičnih in naravnih vlaken (npr. viskoze in svile). Včasih se uporablja majhen odstotek likre, da bi se raztegnil.

Kako je žamet izdelan

Žamet je treba tkati na posebnem stroju, ki običajno hkrati tke dva kosa žameta (t. i. dvojno tkanje s kupom). Med njima nastane skupni sloj zank, ki se nato vzdolžno razreže; tako dobimo dva kosa, vsakega z enakomerno odrezanim kupom, ki se navijeta na ločene odjemne zvitke. Pri tradicionalni tehniki z žicami se v osnovo vstavijo kovinske igle/žice, ki ustvarijo zanke; te se po tkanju porežejo in s tem nastane kup.

Končna obdelava vključuje striženje in poravnavo kupa, parjenje za dvig vlakna, krtačenje ter barvanje ali tisk. Zaradi občutljivega kupa je žamet zahtevnejši za rokovanje in čiščenje, vendar se sodobne metode suhega čiščenja pri večini kakovostnih žametov zelo dobro obnesejo.

Vrste žameta in sorodna blaga

• Svilen žamet: izjemno mehak, z visokim leskom in čudovitim padcem; pogosto uporabljen za večerne obleke in šale.
• Viskozen (rajonski) žamet: podoben svilnemu po lesku, bolj občutljiv za vlago, pogosto cenovno dostopnejši.
• Bombažni žamet (velveteen): gost, nekoliko bolj mat, trpežnejši, primeren tudi za dnevna oblačila in dekor.
• Sintetični žamet: iz poliestra, najlona ali acetata; manj občutljiv, pogosto lažji za vzdrževanje, lahko bolj nagnjen k statiki.
• Raztegljiv žamet: mešanice z majhnim deležem elastana za prileganje (npr. obleke, bodyji); navadno pleten ali krojno tkani.
• Pleteni velur: sorodno, a pleteno blago s kratkim kupom; mehkejše in bolj raztegljivo, manj prestižno kot tkani žamet.
• Panné žamet: kup je pod pritiskom/parenjem poležan v eno smer za visok sijaj.
• »Crushed« (zmečkani) žamet: kup je namerno neenakomerno poležan za marmoriran učinek.
• Devoré (prežgan/izžgan) žamet: pri mešanicah (npr. svila/viskoza) se s kemičnim postopkom odstrani celulozni del, nastanejo prosojni vzorci.
• Reliefni/embosiran žamet: vzorci so vtisnjeni toplotno ali mehansko v kup.

Ključne lastnosti

• Sijaj in globina barve: nastaneta zaradi interakcije svetlobe s kupom; smer vlaken močno vpliva na videz.
• Otipljiva mehkoba in padec: svila/viskoza običajno mehkejša, bombaž bolj čvrst, sintetična vlakna stabilnejša.
• Toplotne lastnosti: gost kup zadržuje zrak, zato je žamet topel, še posebej pri oblačilih in zavesah.
• Občutljivost na pritisk: kup se lahko poleže ali nastanejo »sijalne« lise; zahteva skrbno rokovanje in likanje.
• Trpežnost: odvisna od vrste vlaken in gostote kupa; bombažni velveteen je za drgnjenje praviloma trpežnejši od nežnega svilnega.

Uporaba

• Oblačila: večerne in koktajl obleke, suknjiči, krila, hlače, togi, čevlji in torbice.
• Dekor in interier: zavese, oblazinjenje, pregrinjala, blazine; dobro duši zvok, zato je pogost v gledališčih.
• Dodatki in scenska raba: kostumi, kulise, etuiji, obloge škatlic za nakit.

Kako izbrati kakovosten žamet

• Prečešite kup z roko v obe smeri: mora biti gost, enakomerno strižen in brez »plešastih« mest.
• Preverite, ali tkanina »senči« (barvni zamik pri potezi roke); to je normalno, a naj bo enakomerno.
• Pri oblazinjenju preverite test obrabe (npr. Martindale) in težo (g/m²). Za oblačila sta pomembna padec in otip.
• Pri svetlih barvah preverite odpornost na madeže in migracijo barv.
• Če potrebujete elastičnost, izberite raztegljiv žamet z majhnim deležem elastana za udobje.

Nega in čiščenje

Žamet je zaradi svojega dlakastega videza težko čistiti, vendar se sodobne metode suhega čiščenja dobro obnesejo. Vedno preverite oznake vzdrževanja proizvajalca; pri dragocenih kosih ali nejasnih navodilih je varneje čiščenje prepustiti strokovnjakom.

• Pranje doma (le če je dovoljeno): bombažni in nekateri poliestrski žameti so lahko primerni za ročno ali nežno strojno pranje na hladno. Perite na narobni strani v vrečki za perilo, brez ožemanja; sušite plosko ali na obešalniku z dobro podporo.
• Viskoza in svila: v mokrem stanju oslabita in se lažje deformirata; izogibajte se drgnjenju, raje suho čiščenje.
• Odstranjevanje madežev: madež takoj popivnajte (ne drgnite), uporabite čisto belo krpo. Pri mastnih madežih poiščite strokovno pomoč.
• Likanje in parjenje: nikoli ne pritiskajte neposredno na kup. Likanje izvajajte na narobni strani nad »žametno desko« ali z izdatno paro na razdalji, da se kup dvigne. Krtačite v smeri kupa z mehko krtačo.
• Skladiščenje: viseče, z dovolj prostora, da se izognete odtisom obešalnika; občutljive kose lahko shranite ravno, med plasti papirja. Ne pripenjajte z zatiči skozi vidne dele kupa.
• Oblazinjenje: redno nežno sesajte z nastavkom za oblazinjenje v smeri kupa; blazine rotirajte, da enakomerno obrabljate površino.

Pogoste zamenjave in razlike

• Žamet (tkani kup): razkošen sijaj, kompakten kup, manj raztegljiv.
• Velveteen (bombažni žamet): gost, bolj mat, vzdržljivejši za vsakdanjo rabo.
• Velur (pleteni): mehkejši in raztegljiv, bolj športen videz, manj prestižen.

Trajnostni vidiki

• Naravna vlakna: svila in bombaž so prijetna na otip, a zahtevajo več nege; pri bombažu raje izbirajte certificirane (npr. organske) vire.
• Sintetična vlakna: robustna in enostavnejša za pranje, lahko sproščajo mikrovlakna; uporabljajte vrečke za zajem mikrovlaken in perite redkeje.
• Dolga življenjska doba: kakovosten žamet z ustrezno nego zdrži leta; popravila in profesionalno čiščenje podaljšata uporabnost.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je žametovka?

V: Kako je žamet izdelan?

V: Katera vlakna se lahko uporabijo za izdelavo žameta?

V: Zakaj je žamet težko čistiti?

V: Kako lahko sodobne metode kemičnega čiščenja pomagajo pri čiščenju žameta?

V: Ali se lahko za izdelavo žameta uporablja likra?

V: Katera vrsta žameta je idealna?

Išči po črki