Phoronida
Podkovnjaki (Phoronida) so majhna skupina morskih živali. Obstaja dvajset vrst v dveh rodovih. So del Brachiozoa, kamor spadajo tudi brahiopodi.
Phoronidi imajo obliko črva, vendar imajo črevesje, ki se zvije in izstopi iz telesa blizu ust. To pojasnjuje ime "podkovnjaki". Najdemo jih v vseh oceanih in morjih (razen v polarnih morjih), vse vrste pa imajo širok geografski obseg.
Pojavljajo se na globini do 400 metrov, vendar večinoma med 0 in 70 metri. Življenjska doba naj bi bila približno eno leto. Odrasli so cevasti črvi in izločajo hitinske cevke, v katerih živijo. Te cevi so lahko zakopane v blato ali pesek ali pa ležijo na površini skalnate podlage. Če so na skalah, lahko živijo v kolonijah, v katerih se cevke zaradi opore zvijugajo druga okoli druge. Nekatere vrste lahko raztopijo luknje v skalah, kot so apnenec, apnenčaste školjke ali celo cementni pomoli; nato živijo v teh luknjah, ki jih obložijo s svojimi izločenimi cevmi.
Prehranjujejo se z lopofori, ki so obkroženi s cilijami in obdajajo usta. Skupaj z Bryozoa in Brachiopoda spadajo foronidi med lophoforate, ki jih včasih obravnavajo kot en sam filum.
Anatomija
Običajno so dolgi do 50 cm. Fronidi so običajno zelo tanki.
Prebavni trakt Phoronida je sestavljen iz kratkega požiralnika, ki vodi v kroglasti želodec in nato v črevesje, ki se konča v anusu. Phoronidi imajo preprost krvni sistem, ki ga sestavljata ena arterija in ena vstajajoča vena, povezani z mrežo drobnih kapilar. Krvne žile so tudi v vsakem od macesnov. Kri je brezbarvna, vendar vsebuje telesca z barvilom, podobnim hemoglobinu, ki pomaga prenašati kisik.
Živčni sistem sestavljajo predvsem živčni ganglij med usti in anusom, živčni obroček na osnovi lopofora, eno ali dve orjaški živčni vlakni, ki izhajata iz ganglija in se raztezata vzdolž telesne stene. Na analni papili sta dva cevasta izločalna organa, ki se preko nefridioporov odvajajo v zunanjost.
Zgradba foronida.
Razmnoževanje
Phoronidi so lahko hermafroditi ali enospolni in se lahko razmnožujejo tudi nespolno. Gamete se sproščajo skozi nefridije. Oploditev je verjetno notranja. Phoronidi uporabljajo eno od dveh vrst razmnoževalne strategije. Nekatere vrste, kot je Phoronis ovalis, odlagajo le nekaj (12-25) velikih jajčec, ki imajo veliko rumenjaka. Ta jajčeca se gojijo v cevki odraslega osebka in se sprostijo šele, ko se izležejo. Druga strategija je odlaganje veliko večjega števila (do 500) manjših jajčec. Ta jajca se sprostijo takoj, ko so oplojena. Nekaj dni pozneje se iz njih izležejo ličinke, ki se imenujejo "actinotrocha". Ličinke se 2-3 tedne razvijajo planktonsko, po približno 20 dneh pa se ustalijo. Metamorfoza je "katastrofalna", saj se zgodi v manj kot 30 minutah in iz nje nastane vitek mladi foronid.
Phoronidi lahko obnovijo lopofor, če je ta poškodovan; Phoronis ovalis namreč prostovoljno izgubi lopofor, da lahko odloži jajčeca. Ko žival odloži jajčeca, ji zraste nova lopofora.
Hranjenje
Phoronidi se hranijo s suspenzijo. Svoje lopofore premaknejo v prevladujoči vodni tok. Delci hrane v vodnem toku se ujamejo v tok sluzi, ki potuje po macesnih, dokler ne doseže ustnega obroča. Od tam jih potegne v usta in nato v prebavni trakt. Pojavlja se tudi neposredno sprejemanje aminokislin skozi povrhnjico.
Fosili
Fosilni zapisi o foronidih so revni. Obstajajo vrtine iz devona, ki so bile pripisane foronidom. Iotuba chengjiangensis, ki je znana le iz treh primerkov iz spodnjega kambrija, je bila razložena kot foronid, ker se zdi, da je imela črevesje v obliki črke U in je bila tenakularna. Phoronidi so lahko povezani z običajnimi, vendar skrivnostnimi cevastimi fosili, znanimi kot hederelidi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so podkovnjaki?
O: Podkovnjaki so majhen filum morskih živali z dvajsetimi vrstami v dveh rodovih. So del Brachiozoa, kamor spadajo tudi brahiopodi.
V: Zakaj se imenujejo podkovnjaki?
O: Podkovnjaki se imenujejo zato, ker imajo črevesje, ki se zvije in izstopi iz telesa blizu ust, zaradi česar imajo obliko podkove.
V: Kje najdemo foronide?
O: Fronide najdemo v vseh oceanih in morjih, razen v polarnih morjih, in vse vrste imajo širok geografski razpon. Pojavljajo se v globinah do 400 metrov, vendar večinoma med 0 in 70 metri.
V: Kakšna je življenjska doba foronidov?
O: Življenjska doba foronidov naj bi bila približno eno leto.
V: Kako živijo foronidi?
O: Phoronidi so cevasti črvi in izločajo hitinske cevi, v katerih živijo. Te cevi so lahko zakopane v blato ali pesek ali pa ležijo na površini kamnite podlage. Nekatere vrste lahko raztopijo luknje v skalah, kot so apnenec, apnenčaste školjke ali celo cementni pomoli, in živijo v teh luknjah, ki jih obložijo s svojimi izločenimi cevmi.
V: Kako se hranijo foronidi?
O: Phoronidi se hranijo z lopoforjem, ki je ciliatna struktura, ki obdaja usta.
V: V kateri filum spadajo foronidi?
O: Skupaj z Bryozoa in Brachiopoda spadajo foronidi v lophophorates, ki jih včasih obravnavajo kot en sam filum.
