Slanice (artemije): opis, ekologija in prilagoditve za življenje v slani vodi

Slanice so majhne kozice, ki živijo v slani vodi. Slanice so artemije, rod vodnih rakov, ki se je od triasa (navzven) le malo spremenil. Pogosto jih najdemo v slanih ribnikih in močvirjih, medtem ko v sladki vodi ne preživijo dolgo. Artemije se izogibajo večini vrst plenilcev, kot so ribe, saj živijo v vodah z zelo visoko slanostjo. Čeprav jih lahko najdemo že pri nižji slanosti (nekateri primeri okoli nekaj deset delcev na tisoč), mnoge populacije najbolje uspevajo v hiperslanih razmerah — za nekatere vrste ali populacije so optimalne vrednosti med približno 100 in 150 delcev na tisoč (‰). Škampi lahko zrastejo do približno 8–15 mm; samice so običajno večje od samcev in imajo vidne reproduktivne strukture.

Opis telesne zgradbe

Telo slanic je razdeljeno na glavo, prsni koš in trebuh. Celotno telo pokriva trden eksoskelet. V tem eksoskeletu, ki je narejen iz hitina, so pritrjene notranje mišice. Gibljejo se z udarci z repom in z nenehnim gibanjem nog vzdolž telesa; noge služijo tudi za filtriranje hrane iz vode. Nekatere vrste imajo izrazite robove in čuteče dlačice, ki pomagajo pri usmerjanju hrane in zaznavanju okolice.

Organizacija notranjih sistemov in fiziologija

Obtočni in dihalni sistem slanic sodelujeta pri odstranjevanju odvečne soli iz telesa in pri prenosu kisika. Dihajo s škrgami, ki so nameščene na nogah (angl. branchial appendages). Kisik, ki ga sprejmejo, se prenaša po krvnem obtoku — v krvi imajo beljakovino hemoglobin, kar izboljša transport kisika in je pomembno predvsem v slabše prezračenih, zelo slanih vodah, kjer je razpoložljivi kisik pogosto zmanjšan. Škrge in izločalne strukture črpajo odvečno sol, vodo in ogljikov dioksid iz telesa; dodatno sol izločajo tudi eksokrine žleze ter specializirane izločevalne celice.

Prehrana in ekološka vloga

Slanice so filtracijski hranilci: hranijo se z mikroalgami, bakterijami, enoceličnimi organizmi in detritusom. S tem igrajo pomembno vlogo v prehranskih verigah hiperslanih jezer in ribnikov — pretvarjajo mikroskopsko primarno proizvodnjo v telesno maso, ki je dostopna večjim potrošnikom. Čeprav ribe v teh okoljih pogosto ne morejo živeti zaradi visoke slanosti, so slanice pomembna hrana za ptice, na primer za flaminge in druge selitvene vrste, ki obiščejo slana jezera.

Prilagoditve za življenje v slani vodi

Osmoregulacija: Specializirane izločalne celice, škrge in eksokrine žleze omogočajo uravnavanje notranje ravni soli in vode.
Hemoglobin in prilagoditve dihanju: Prisotnost hemoglobina poveča učinkovitost prenosa kisika v pogojih z nizko koncentracijo raztopljenega kisika.
Eksoskelet: Ščiti pred mehanskimi poškodbami in pomaga pri zadrževanju telesne tekočine v ekstremnih okoljih.
Življenjski cikli in ciste: Ena ključnih prilagoditev so sušeče, popolnoma dormatne jajčne kapsule, imenovane ciste. Ciste lahko preživijo sušo, visoke temperature in zelo neugodna kemična stanja več let; ob ponovni navlažitvi in ugodnih pogojih se izležejo v ličinke (naupliusi).

Razmnoževanje in življenjski cikel

Artemije se razmnožujejo tako spolno kot partenogenetsko (odvisno od vrste in okolja). V ugodnih, stabilnih pogojih se pogosto pojavi partenogeneza (samooploditev samic), med stresnimi razmerami pa samice proizvedejo ciste — trajne, suhe in odporne jajčne oblike, ki omogočajo preživetje cele populacije do prihodka boljših razmer. Po izvalitvi se iz cist pojavijo prozorne ličinke (naupliusi), ki se skozi vrste ljuščenj razvijejo v zopet zrele oblike.

Pomen za človeka in gospodarstvo

Slanice imajo pomembno vlogo v akvakulturi: ciste in izvaljene ličinke so ključna hrana za številne vrste ribjih in školjčnih mladičev. Zaradi sposobnosti dolgoročnega skladiščenja cist so artremije tudi priročen vir hrane za vzreditve. Poleg tega so predmet raziskav v ekologiji, evoluciji in fiziologiji zaradi njihove odpornosti na ekstremne razmere ter zaradi možnosti preučevanja populacijskih in genetskih prilagoditev.

Razširjenost in stanje populacij

Artemije so razširjene po vsem svetu v hiperslanih jezerih, slanih ribnikih in solinah. Nekatere populacije so lokalno ogrožene zaradi sprememb habitatov, onesnaževanja ali spreminjanja vodnega režima (npr. izsuševanje ali prekomerno izkoriščanje solin). Kljub temu so kot rod precej odporne zaradi svoje sposobnosti tvorbe cist, ki omogočajo preživetje v spremenljivih razmerah.

Različice za nadaljnje branje ali praktično rabo: če želite vzgajati artremije za hrano ribam ali za opazovanje, je dobro preučiti navodila o pravilnem ravnotežju slanosti, temperaturi in kakovosti vode ter začeti z zanesljivim izvorom cist. Zaradi različnih potreb posameznih vrst in populacij se priporočajo prilagoditve glede na lokalne razmere in namen vzreje.

Artemia salina

Razmnoževanje

Samci se od samic razlikujejo po tem, da imajo druge antene povečane in spremenjene v zapiralne organe, ki se uporabljajo pri parjenju.

Odrasle samice kozic v slanici ovulacijo opravijo približno vsakih 140 ur. V ugodnih razmerah lahko samica kozice v slanici izleže jajčeca, ki se skoraj takoj izležejo. V ekstremnih razmerah, kot sta nizka raven kisika ali slanost nad 150 ‰, pa samice kozic v slanici izločijo jajčeca v cistah. Te so presnovno neaktivne in lahko v suhih pogojih brez kisika ostanejo v popolnem mirovanju dve leti, tudi pri temperaturah pod lediščem. V cistah jajčeca morske kozice preživijo temperature tekočega zraka (-190 °C ali -310 °F), majhen odstotek pa do dve uri preživi pri temperaturi nad vreliščem (105 °C ali 221 °F). Ko so jajčeca postavljena v običajno slano vodo, se izležejo v nekaj urah. Ličinke naupliusa so ob prvem izleganju dolge manj kot 0,4 mm. Življenjski cikel kozic v slanici traja eno leto.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kozica v slanici?

O: Kozice v slanici so majhne kozice, ki živijo v slani vodi. Pripadajo rodu Artemia, ki se od triasa ni veliko spremenil.

V: Kje lahko najdemo kozice v slanici?

O: Kozice v slanici je pogosto mogoče najti v slanih ribnikih in močvirjih, vendar v sladki vodi ne morejo preživeti dlje časa.

V: Kakšno stopnjo slanosti imajo kozice v slanici najraje?

O: Optimalna raven slanosti za artemijo je od 100 do 150 delcev na tisočino.

V: Kako velike so kozice v slanici?

O: Slanica običajno zraste do dolžine približno enega centimetra, pri čemer so samice večje od samcev.

V: Kako delujeta obtočni in dihalni sistem kozice v slanici?

O: Obtočni in dihalni sistem kozice v slanici sodelujeta pri odstranjevanju dodatne soli iz telesa in razpošiljanju kisika po telesu. Kisik vstopa skozi škrge na nogah, odvečno sol, vodo in ogljikov dioksid pa črpajo skozi eksokrine žleze.

V: Kaj sestavlja telo kozice v slanici?

O: Telo morske kozice sestavljajo glava, prsni koš in trebuh, ki jih pokriva eksoskelet iz hitina. V tem eksoskeletu so mišice, ki jim omogočajo gibanje z udarci z repom ali z neprekinjenim gibanjem nog vzdolž telesa.

V: Kako hemoglobin pripomore k preživetju slanih kozic v slanih vodah?

O: Hemoglobin je beljakovina, ki jo najdemo v krvi morskih kozic in pomaga pri učinkovitejšem prenosu kisika po telesu, tudi kadar je raven kisika zaradi visoke slanosti okolja nizka.