Keratin
Keratini so družina vlaknatih beljakovin. Iz keratina je sestavljena živalska dlaka, rogovi, nohti, kopita, lupine, kljun in perje. Ime izvira iz grške besede keras, ki pomeni "rog".
Keratini so čvrsti in netopni. Sestavljajo trde, vendar nemineralne strukture pri plazilcih, pticah, dvoživkah in sesalcih. Podobno biološko trdnost ima tudi hitin.
Mikroskopiranje keratinskih filamentov v celicah.
Različna uporaba za živali
Keratini so glavna sestavina struktur, ki rastejo iz kože:
- α-keratini v laseh (vključno z volno), rogovih, nohtih, krempljih in kopitih sesalcev.
- trši β-keratini v luskah in krempljih plazilcev, njihovih lupinah (chelonia, kot so želva, želva, terrapin) ter v perju, kljunu in krempljih ptic. Ti keratini so v glavnem sestavljeni iz beta listov. Vendar so beta listi tudi v α-keratinih.
Pri členonožcih, kot so raki, so deli eksoskeleta pogosto iz keratina, včasih v kombinaciji s hitinom.
Keratine najdemo tudi v prebavilih številnih živali, vključno z glistami (tudi te imajo zunanjo plast iz keratina).
Čeprav je to danes težko zanesljivo ugotoviti, so bile luske, kremplji, nekateri zaščitni oklepi in kljun dinozavrov skoraj zagotovo sestavljeni iz vrste keratina.
Svila
Svileni fibroini, ki jih proizvajajo žuželke in pajki, se pogosto uvrščajo med keratine, čeprav ni jasno, ali so filogenetsko povezani s keratini vretenčarjev.
Svila, ki jo najdemo v žuželčjih mladičih, pajčjih mrežah in jajčnih ovojih, ima prav tako zvite β-napetke, ki so vključeni v vlakna, zvita v večje supermolekularne agregate.
