Malacostraca (iz grščine, "mehka lupina") predstavljajo največjo in najbolj raznoliko skupino rakov. V to skupino spada približno 22.000 opisanh vrst, kar znaša okoli dve tretjini vseh znanih rakov. Med najbolje znanimi so dekapode — na primer raki, jastogi in kozice — ter stomatopode (na primer kozice bogomolke) in krile. Prvi znani pripadniki malakostrakanov so se pojavili že v obdobju kambrija.

Zgradba telesa

Malakostrakani imajo značilno telesno zgradbo, sestavljeno iz 19 segmentov, običajno razporejenih kot 5 glavnih (cefalnih), 8 prsnih (torakalnih) in 6 trebušnih (abdominalnih). Ti segmenti nosijo specializirane okončine: glava nosi tipično antene in čelne ustrojne dele, prsni segmenti so pogosto opremljeni z nogami (pereopodi) za hojo ali oprijem, trebušni segmenti pa z brizali ali plavalnimi nogami (pleopodi). Pri mnogih vrstah je prsni del zaščiten z oklopom oziroma karapaksom, medtem ko pri drugih ta manj izstopa.

Razvrstitev

Razvrstitev malakostrakanov je predmet znanstvenih razprav. Tradicionalno so Malacostraca obravnavani kot razred, vendar obstajajo tudi mnenja, da gre za podrazred znotraj širše skupine rakov. Sodobna klasifikacija običajno deli Malacostraca na več večjih enot, med katerimi so:

  • Phyllocarida – starodavne skupine z dolgim fosilnim zapisom.
  • Hoplocarida – sem spadajo stomatopodi (na primer kozice bogomolke).
  • Eumalacostraca – obsežna skupina, ki se še deli na Peracarida (npr. izopodi, amfipodi, mysidi) in Eucarida (npr. dekapode, krile).

Različnost življenjskih oblik in razvoja

Malakostrakani naseljujejo zelo različna okolja: od globokomorskih habitatov do plitvih morskih zalivov, sladkih voda in celo kopenskih habitatov (npr. lesne stonoge/lesni izopodi). Velikost vrst močno variira — od nekaj milimetrov pri manjših mysidih do več deset centimetrov pri velikih decapodih. Reprodukcija je večinoma spolna; pri perakaridih je značilno nošenje jajčec v maternici (marsupij), pri mnogih dekapodih pa se pojavijo posebne ličinke (npr. zoea, megalopa), ki se razvijajo skozi več stadijev.

Ekološki in gospodarski pomen

Malakostrakani igrajo ključno vlogo v globalnih ekosistemih: so plenilci, rastlinojedci, razkrojevalci in pomemben člen prehranskih verig. Krile so na primer temeljni vir hrane za številne vrste kitov, ptičev in rib v hladnih morjih. Človek izkorišča številne malakostrakane kot živilo (različne vrste dekapodov — jastogi, kozice, raki), za ribolov in akvakulturo, poleg tega so nekateri pomembni kot ekonomsko škodljivi organizmi (škodljivci v akvakulturi) ali indikatorji stanja okolja.

Fosilni zapis

Fosilni ostanki kažejo, da so malakostrakani prisotni že v zelo starih geoloških obdobjih — nekateri skupini sorodni ali zgodnji predstavniki segajo vse do kambrija — kar potrjuje dolgo evolucijsko zgodbo in raznolikost skupine skozi geološki čas.

Malakostraca so zato pomembna tako z vidika biološke raznolikosti kot ekoloških funkcij in človeških interesov; nadaljnje raziskave o njihovi taksonomiji in evoluciji še zmeraj odkrivajo nove podatke in spreminjajo naše razumevanje njihovega mesta v drevesu življenja.