Postranice (amfipodi): opis, razvrstitev in ekologija
Amfipodi so red rakov malakostrakanov. Nimajo ovojnice, telo pa je običajno bočno stisnjeno, kar jih loči od mnogih drugih rakov (pri izopodih je telo pogosto vzdolžno stisnjeno).
Opis in morfologija
Ime amfipoda pomeni "različnonogi" — amfipodi imajo različne tipe priveskov in nog, prilagojenih za hojo, plavanje, grabljenje ali kopanje. Glavne značilnosti:
- telo razdeljeno na glavo, prsni del (pereon) in zadek (pleon);
- povečane prednje noge (gnatopodi) pri mnogih vrstah, ki služijo za lov ali obrambo;
- plavalni priveski (pleopodi) na zadnjem delu telesa in izrastki (uropodi) ob telsonu za usmerjeno gibanje;
- brez razširjene ovojnica (kar pomeni, da je trup izpostavljen in jasno razdeljen na segmente);
- velikost od približno 0,1 do 34 centimetrov — največje vrste (npr. nekateri globokomorski amfipodi) lahko dosežejo več deset centimetrov.
Razvrstitev
V rangu je opisano okoli 7.000 vrst amfipodov. Večina, približno 5.500 vrst, je tradicionalno uvrščena v en podrazred Gammaridea. Preostale vrste sodijo v druge podrazrede (zgodovinsko so bila opisana dva ali trije glavni podrazredi), med njimi so posebno prepoznavne skupine kot so kaprellidi (»skeleton shrimps«) in hyperiidi, ki živijo kot simbionti ali paraziti pri meduzah in drugim gelastemu planktonu.
Razširjenost in habitati
Amfipodi naseljujejo skoraj vsa vodna okolja: morske obale, odprto morje, globokomorske jame in tudi sladkovodne reke in jezera. Nekatere vrste so prilagojene življenju v jamskih ekosistemih — okoli 750 vrst živi v jamah. Poleg vodnih oblik obstajajo tudi kopenske vrste, med njimi peščene skakalke, kot je Talitrus saltator, ki jih pogosto najdemo na primorskih sipinah in obalah.
Nekateri amfipodi živijo tudi v izjemnih globinah: najdemo jih v hadalnih jamah več kilometrov pod morsko gladino (tudi v globinah nad 7 km), kjer so se razvili posebni fiziološki in strukturni prilagoditvi za visok pritisk in nizke temperature.
Ekologija in način življenja
Amfipodi zasedajo širok spekter prehranskih niš:
- detritivci in razkrojevalci — pomembno pripomorejo k razgradnji organske snovi in kroženju hranil;
- mrhovinarji in čiščenje ostankov;
- brskavci in rastlinojedci, ki se prehranjujejo z algami in biofilmom;
- nekateri so aktivni plenilci, drugi pa se prehranjujejo kot paraziti ali simbionti na večjih organizmih.
Amfipodi so tudi ključna hrana za številne ribe, ptice in druge morske živali, zato imajo pomembno vlogo v prehranskih verigah obalnih in oglatih ekosistemov.
Razmnoževanje in razvoj
Večina amfipodov ima izvenzno razmnoževanje z notranjim oploditvijo. Samice tvorijo marsupij—repično vrečko iz oostegitov, v kateri nosijo jajčeca in mladiče do izvalitve. Mladiči se običajno razvijejo v mančo (manca), ki že spominja na odraslo žival in nima izrazite ličinke z metamorfozo. Življenjski ciklus je pogosto relativno kratek; mnoge vrste živijo le eno do nekaj let.
Pomen za človeka in okolje
- ekološki pomen: kot razkrojevalci in kot hrana za višje trofične ravni;
- bioindikatorji: spremembe v skupnostih amfipodov lahko kažejo na onesnaženje ali spremembe v kakovosti habitata;
- v ribogojstvu in raziskavah: amfipodi so pomembni v študijah o prehranskih verigah, ekologiji sedimentov in vplivu podnebnih sprememb na morske ekosisteme.
Raznolikost vedenjskih oblik
Amfipodi so prilagodljivi: nekateri gradijo tulce ali rovke v sedimentu, drugi so pritrjeni na algne ali koralne površine, spet tretji aktivno plavajo v planktonu. Nekatere vrste živijo v simbiozi s školjkami, koralami ali drugimi nevretenčarji, nekatere pa so celo invazivne v novih okoljih in lahko vplivajo na lokalne ekosisteme.
Skupno so amfipodi raznolika in ekološko pomembna skupina rakov, prisotna v skoraj vseh vrstah vodnih in nekaterih kopenskih habitatov, z vlogo pri kroženju organskih snovi, prehranskih omrežjih in kot indikatorji okoljskega stanja.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Odrasle samice nosijo marsupium ali pogačo, v kateri hranijo jajca, dokler niso oplojena in dokler se mladiči ne izvalijo. Ko se samica stara, ima v vsaki legli več jajčec. Smrtnost jajčec je približno 25-50 %. Ličinke ne obstajajo; iz jajc se neposredno izležejo mladiči, spolna zrelost pa je običajno dosežena po šestih izvalitvah.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so amfipodi?
O: Amfipodi so red rakov malakostrakanov, ki nimajo oklepa.
V: Kaj pomeni ime amfipoda?
O: Ime amphipoda pomeni "različnonogi".
V: V čem se amfipodi razlikujejo od izopodov?
O: Za razliko od izopodov, pri katerih so vse noge enake, imajo amfipodi različne tipe priveskov.
V: Koliko je vrst dvoživk?
O: Obstaja 7000 vrst dvoživk.
V: Kakšen je razpon velikosti dvoživk?
O: Velike so od 0,1 do 34 centimetrov (od 0,04 do 13 palcev).
V: Kje živijo dvoživke?
O: Dvoživke živijo v skoraj vseh vodnih okoljih; 750 vrst živi v jamah, red pa vključuje tudi kopenske živali in peščenokožce, kot je Talitrus saltator.
V: Kje živijo največji dvoživke?
O: Največji dvoživke živijo na morskem dnu, sedem kilometrov globoko.
