Hondrofori (Porpitidae): pelagične kolonije hidrozojev, Porpita in Velella
Hondrofori ali porpitidi so majhna in nenavadna skupina hidrozojev. Sodijo v družino Porpitidae in večina vrst živi na površini odprtega oceana, kjer tvorijo prosto plavajoče kolonije.
Zgradba kolonije in način življenja
Hondrofori niso en sam organizem, temveč kolonije specializiranih polipov ali zooidov, ki delujejo kot celota. Posamezni zooidi so specializirani za različne naloge:
- gastrozooidi za hranjenje (ulov plena in prebava),
- gonozooidi za razmnoževanje,
- daktizooidi ali obrambni zooidi, ki nosijo nematociste (opečnice) za lov in zaščito.
Celotna kolonija plava pri površini in je del planktona. Njihov način življenja je podoben pelagičnim meduzam, saj se prehranjujejo z majhnim plenom iz vodne kolone (zooplankton, larve, manjše pteropode). Navadno so to majhne, mesojede kolonije, ki se lahko premikajo predvsem s tokom in vetrom.
Izgled in prepoznavanje
Na površini se hondrofori pogosto zdijo kot en sam organizem, vendar gre za koordinirano skupino polipov. Večina vrst ima plavajoči del — pluta — ki kolonijo drži na površini in ji omogoča izkoriščanje vetra in tokov. Barve so pogosto žive (modra, vijolična, rumena) in nekatere vrste ustvarijo značilen videz, zato so dobro vidne na morju ali ob obalah med množičnimi priplavi.
Vrste: Porpita in Velella
Najbolj znana člena družine Porpitidae sta Porpita porpita (pogosto imenovana modri gumenjak ali "blue button") in Velella velella (znana kot jadralka ob vetru ali "by-the-wind sailor"). Razlika med njima je vidna v obliki plavajočega telesa:
- Porpita ima okrogel, ploščat plavajoč disk, okoli katerega so razporejeni zooidi;
- Velella ima plitek, plavajoč plank s tanko jadralno strukturico (majhen "jadralni list"), ki ji pomaga loviti veter in premikati kolonijo po površini.
Razmnoževanje in razvoj
Razmnoževanje hondroforov poteka preko specializiranih gonozooidov, ki proizvajajo električne ali plavajoče meduzne stadije ali gonadozoide, iz katerih se razvijejo gameti. Po oploditvi se razvijejo prosto plavajoče ličinke (planule), ki nato razvijejo novo kolonijo. Podrobnosti razvoja se lahko razlikujejo med vrstami, a osnovni cikel vključuje izmenjavo polipne in meduzne generacije pri številnih hidrozojih.
Razširjenost, plen in plenilci
Hondrofori so razširjeni v tropskih in zmernih morjih po vsem svetu. Njihovo gibanje ob površini je močno odvisno od vetra in tokov, zato se ob določenih vremenskih razmerah pojavljajo množični priplavi na obalah. Kot plenijo predvsem drobni plankton in majhne nevretenčarje. So tudi pomemben del prehranjevalnih verig: plenijo jih nekateri ribe, školjke in tudi morski polži (npr. modri subulatni neispravniki) ter večje vrste, kot so nekateri vodni ptiči ali želve, ki jih pogosto jedo ne glede na njihovo žgečkljivost.
Vpliv na človeka in opazovanja
Stiči z hondrofori običajno ne povzročijo hujših poškodb pri ljudeh; njihov ščepec je za večino ljudi le blago nadležen in lahko povzroči rahlo pordelost ali draženje kože. Kljub temu previdnost velja, saj so občutljivost in reakcije posameznikov različne. Pogosti množični priplavi teh kolonij so zanimivosti za obalne opazovalce in so včasih povezani z lokalnimi porastmi trofične razpoložljivosti ali spremembami v vetrovnih vzorcih in tokovih.
Ekološka vloga
Hondrofori prispevajo k prenosu energije v pelagičnem ekosistemu: zajamejo drobnokotni plankton in ga preusmerijo k večjim plenilcem. Hkrati so indikatorji sprememb v površinskih tokovih in vetru, saj njihovo prisotnost na obali pogosto pogojujejo vremenski dogodki in smer vetra.
Čeprav so videti kot posamezne živeče enote, hondrofori predstavljajo odličen primer sodelovanja in specializacije znotraj kolonialnih hidrozojev ter bogat predmet za opazovanje v morju in na obali.
Struktura
Hondrofori so morda videti kot meduze, vendar to v resnici niso. Tako kot sifonofori niso ena sama žival. So kolonija klonov, genetsko enakih zooidov. Ti zooidi so majhni, zelo spremenjeni posamezni polipi. Čeprav so strukturno podobni drugim glistam, zooidi ne živijo sami: pritrjeni so drug na drugega. Preživetje vsake vrste zooida je odvisno od tega, da drugi opravijo tisto, česar ne more storiti sam.
Takšno postavitev najdemo tudi pri sifonoforah: portugalskem vojnem možu. Razvili so se neodvisno in jih uvrščamo v različne redove.
Fosilni zapis
Iz misisipijskih plasti v severovzhodnem Kentuckyju so našli redek fosil mehkega telesa. Interpretiran je bil kot hondroforinski plavalec. Izvor skupine je bil verjetno v obdobju neoproterozoika, pred približno 650-540 milijoni let.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so hondrofori?
O: Chondrofori so majhna in nenavadna skupina hidrozojev, ki spadajo v družino Porpitidae.
V: Kje živijo hondrofori?
O: Chondrofori živijo na površini odprtega oceana.
V: Kakšna je prehrana hondrofor?
O: Chondrofori so mesojedi in se prehranjujejo tako, da lovijo plen v vodi.
V: Ali so hondrofori posamezni organizmi?
O: Ne, hondrofori so videti kot en organizem, vendar so kooperative polipov.
V: Kateri je najbolj znan član družine Porpitidae?
O: Najbolj znana člana družine Porpitidae sta modri gumbek (Porpita porpita) in jadralka ob vetru (Velella velella).
V: Kakšen je način življenja hondrofor v planktonu?
O: Življenjski slog hondrofor v planktonu je podoben načinu življenja pelagičnih meduz.
V: Ali so hondrofori odvisni od določenega habitata?
O: Da, hondrofore so odvisne od površinskih voda odprtega oceana kot svojega življenjskega okolja.
