Marabu (Leptoptilos crumeniferus) – velika afriška štorklja

Marabu (Leptoptilos crumeniferus) — mogočna afriška štorklja: habitat, gnezdenje ob odlagališčih, vedenje in pomen v ekosistemu, presenetljiva in edinstvena ptica.

Avtor: Leandro Alegsa

Štorklja marabu (Leptoptilos crumeniferus) je velika ptica v družini štorkelj Ciconiidae. Gnezdi v Afriki južno od Sahare, v različnih vlažnih in suhih habitatih — ob močvirjih, rekah, savanah in pogosto tudi v bližini človeških naselij in odlagališč odpadkov. Odlikuje jo mogočna postava, gole rožnate ali rjaveče vratne kože z opazno mešanico perja okoli ramenskega pasu in spodnjega dela telesa; po zgledu angleškega imena je včasih poimenovana tudi "undertaker bird" — v slovenščini najdemo prevode, kot je "ptica pogrebnik" ali včasih tudi nenatančen izraz "ptica podložnica", zaradi značilne oblike in barvnega kontrasta perja ter gole kože.

·        

Marabou letenje, Etiopija

·        

Detajl glave v Nacionalnem parku kraljice Elizabete, Uganda

Opis

Marabu je ena največjih vrst štorkelj: višina se običajno giblje okoli 120–150 cm, razpon kril je lahko 2,5–3,2 m, teža pa približno 4–9 kg. Ima zelo dolgo in masivno kljunasto kljuno, gol obraz in vrat (prilagoditev za hranjenje ob truplih), ter značilno vrečko na vratu (gularna vreča), ki je pri odraslih pticah pogosto rožnata ali rjave odtenka. Telo je večinoma temnejše s svetlimi (belo obarvanimi) spodnjimi deli; perje na hrbtu in krilih je gosta "plaščna" struktura, kar prispeva k robustnemu videzu ptice. V poletu je opazen velik, širok let z močnimi, počasnimi zamahi; marabu pogosto izkorišča termalne stebre za drsenje na velike razdalje.

Razširjenost in habitat

Marabu živi razširjeno po subsaharski Afriki. Najdemo ga v različnih okoljih — ob jezerih, rekah, močvirjih, v savanah in ob gozdnatih obronkih. Zaradi navade prehranjevanja na odlagališčih se je species pogosto srečuje tudi v bližini človekovih naselij in na smetiščih, kjer izkorišča človeške vire hrane.

Prehrana in vedenje

Je vsestranski prehranjevalec in predvsem mrhovinar: uživa trupla velike in male divjadi, organske ostanke s smetišč, ribje in vodne živali, žabe, žuželke, manjše sesalce ter mlade ptice. Čeprav je mrhovinar, včasih tudi lovi ali pobira živo hrano. Njegova gola glava in vrat pomagata preprečevati madeže perja ob hranjenju v mesu ali mulju. Marabu je pomemben "sanitar" v ekosistemu, saj odstranjuje razkrajajočo se snov, a se s konzumacijo onesnaženih ostankov izpostavlja tveganjem (zastrupitve, bolezni).

Razmnoževanje

Marabu gnezdi kolonialno, pogosto v družbi drugih vrst štorkelj in vodnih ptic. Gnezda so velika platformasta iz lesa in vej, nameščena visoko na drevesih, nap occasionally tudi na skalnatih previsih ali strehah. V leglu sta običajno 1–3 jajca; oba starša sodelujeta pri gradnji gnezda, inkubaciji in hranjenju mladičev. Inkubacija traja približno 26–32 dni, mladiči pa so odvisni od staršev več tednov; obdobje do prvega poleta lahko traja nekaj mesecev, pri čemer je preživetje mladičev različno in pogosto podvrženo konkurenci ter pomanjkanju hrane.

Razmerje s človekom in varstveni status

Po oceni Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) je marabu trenutno uvrščen med vrste, ki niso ogrožene (stanje: najmanjše zaskrbljenosti), saj ima razširjeno in številčno populacijo. Hkrati pa se lokalno sooča z nevarnostmi: izginjanje primernih gnezdišč, onesnaževanje (toksini v truplih in smeteh), primeri strupenja (nehoteno ali namerno), trčenje s kabli in izguba habitatov lahko ogrožajo posamezne populacije. V mnogih območjih pa se zaradi razpoložljivosti odpadkov populacija stabilizira ali celo povečuje.

Zanimivosti

  • Gola glava in vrat sta pri marabu evolucijska prilagoditev, ki preprečuje obloge perja ob hranjenju z mesom.
  • Gularna vreča ni le estetska značilnost; uporablja se v prikazih pri parjenju in je lahko vidna pri odraslih pticah.
  • Kot veliki termalni letalec marabu učinkovito preleta velike razdalje z minimalno porabo energije, saj izkorišča dvigajoče se tople zračne tokove.
  • Marabu je del rodovine Leptoptilos, ki zajema tudi sorodne vrste na drugih celinah (npr. azijske vrste iz istega rodu).

Marabu je zato kompleksna in izrazita članica afriške ptičje favne: z enim pogledom lahko deluje grdo in grobo, vendar v ekosistemu opravlja pomembno higienično vlogo in je prilagodljiv soglasnik ter preživetvenik v krajih, kjer se prostor divjine in človeka prepleta.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je štorklja marabu?


O: Štorklja marabu (Leptoptilos crumeniferus) je velika ptica v družini štorkelj Ciconiidae.

V: Kje gnezdi štorklja marabu?


O: Štorklja marabu gnezdi v Afriki, južno od Sahare, v vlažnih in suhih habitatih, pogosto v bližini človeških bivališč, zlasti odlagališč odpadkov.

V: Zakaj jo včasih imenujejo "ptica prekupčevalka"?


O: Včasih se ji reče "ptica prevarantka" zaradi njene oblike od zadaj, ki vključuje plašču podobne peruti in hrbet, vitke bele noge in včasih veliko belo gmoto "dlak".

V: Kje je mogoče opazovati letenje marabuja?


O: Marabu lahko opazujemo v Etiopiji.

V: Kje je mogoče videti podrobnosti glave štorklje marabu?


O: Podrobnosti glave štorklje marabu je mogoče videti v narodnem parku kraljice Elizabete v Ugandi.

V: Kakšno življenjsko okolje imajo najraje štorklje marabu?


O: Štorklje imajo najraje vlažne in suhe habitate v bližini človeških bivališč, zlasti odlagališč odpadkov.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3