Nogači (morski pajki) – definicija, vrste in razširjenost
Morski pajki so morski členonožci iz razreda Pycnogonida. Gre za skupino majhnih do srednje velikih morskih živalic z zelo značilno telesno obliko: drobno, podolgovato telo in zelo dolge, vitke noge.
Vrste in razširjenost
Na svetu je okoli 1.300 vrst morskih pajkov. Najdemo jih v vseh oceanih, vključno s Sredozemskim in Karibskim morjem ter Arktičnim oceanom. Nekatere vrste živijo v obalnih plitvinah in med algami, druge pa v velikih globinah — nekatere so najdene tudi na več tisoč metrih globine. Vrste, ki jih najdemo v obalnih vodah, so običajno majhne in imajo razpon nog približno 1 palec (2,5 cm), tiste, ki živijo v velikih globinah, pa do 24 palcev (60 cm).
Zunanja in notranja zgradba
Morski pajki nimajo jasno ločenega trupa in abdomena, kot pri mnogih drugih členonožcih; njihovo telo je običajno razdeljeno na majhen osrednji trup in več parov dolgih nog. Značilni morfološki elementi vključujejo:
- proboscis (sugalni organ) — cevasta struktura, s katero prebadajo in sesajo sokove iz drugih žuželk, gub ali morskih rastlin;
- chelifores — majhne klešče ali priveski spredaj, ki so pri nekaterih vrstah zmanjšani ali odsotni;
- palpi — senzorični priveski, pogosto prisotni pri sprednjem delu telesa;
- noge — običajno štiri pare pri odraslih (vendar pri nekaterih vrstah pet ali več parov), vitke in dolge; pri moških vrstah so včasih prisotni tudi posebni priveski (ovigeri) za nošenje jajčec;
- preprosto dihanje preko telesne površine (difuzija), saj nimajo razvitega dihalnega sistema, kot so škrge ali pljuča;
- del prebavnega trakta sega v notranjost nog, kar omogoča shranjevanje in prebavo hrane v izredno tankem telesu.
Prehrana in ekološka vloga
Morski pajki so večinoma plenilci ali paraziti. S proboscisom sesajo tekočine iz gub, morskih naplavin, mehkužcev, polipov in drugih mehkih organizmov. Nekatere vrste se hranijo s spužvami ali z drobnimi ekto- ali endoparazitnimi gostitelji. Zaradi svoje prehranjevalne vloge prispevajo k uravnavanju populacij manjše morske favne in sodelujejo v kroženju hranil v bentoskih ekosistemih.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Morski pajki imajo ločena spola. Pri številnih vrstah skrb za zarodek prevzame samček: jajčeca mučejo samice, samček pa jih pritrdi na specializirane priveske (ovigeri) in jih nosi, dokler se ne izležejo. Mlade faze imajo lahko več stadijev ličink, pri nekaterih vrstah pa poteka razvoj neposredno. Dolžina življenjskega cikla se razlikuje glede na vrsto in habitat.
Taksonomija in evolucija
Morski pajki niso pravi pajki ali celo pajkovci. Po tradicionalni uvrstitvi med ličinke so bili pogosto interpretirani kot sorodni pravim pajkom in ostalim členonožcem z žrelno skupino. Vendar pa so njihove posebne morfološke značilnosti in poslednji genetski podatki povzročili razprave o njihovem natančnem mestu v evolucijskem drevesu. Nedavni genetski dokazi pa kažejo, da so morda starodavna sestrska skupina vseh drugih živečih členonožcev, kar bi pomenilo, da so se ločili zelo zgodaj v evoluciji te velike skupine živali.
Fosilni zapis
Fosilni ostanki morskih pajkov so redki zaradi njihovega krhkega telesa, vendar so znani primerki iz paleozoika, ki kažejo, da je skupina stara vsaj več sto milijonov let. Te najdbe pomagajo razumeti zgodnjo diverzifikacijo členonožcev in prispevajo k razpravam o vprašanju njihovih sorodstvenih vezi.
Pomen za človeka in varstvo
Morski pajki nimajo neposrednega gospodarskega pomena, kot ga imajo npr. raki ali školjke, so pa zanimivi za znanstveno raziskovanje evolucije in ekologije morskih ekosistemov. Ker večina vrst živi na morskem dnu, so lahko občutljivi na spremembe habitata, onesnaževanje in motnje zaradi vleke mrež ali ribištva. Ohranitev njihovega habitata prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti bentosa.
Kako jih prepoznati
Morski pajki so prepoznavni po kombinaciji drobnega telesa, zelo dolgih nog, proboscisu spredaj in po tem, da pogosto počasi hodijo po podlagi ali se vzpenjajo po algah in koralnemu substratu. Čeprav v navadnem jeziku imenujejo "pajki", se zavedajmo, da gre za samostojno skupino z lastnimi značilnostmi.
Za več informacij o posameznih vrstah in podrobnejši taksonomiji priporočamo, da poiščete specializirane vire in znanstvene objave, saj je raziskovanje morskih pajkov še vedno aktivno polje biologije.
Opis
Morski pajek ima majhno in ozko telo. Na trebuhu ima običajno štiri pare dolgih, tankih nog. Na glavi so običajno pritrjeni še trije pari priveskov - par, imenovan chelicerae, ki se uporablja za prijemanje hrane, par čutilnih izrastkov, imenovanih palps, in par nog za prenašanje jajčec (včasih so premalo razvite ali pa jih pri samici ni). Samica odlaga okrogle množice jajčec na noge samca, ki jih nosi, dokler se ne izležejo.
Distribucija
Na vrhu glave ima morski pajek gomoljast izrastek z dvema, tremi ali štirimi preprostimi očmi. Glava se konča s smrčkom s sesalnimi usti. Morski pajki se hranijo s sesanjem telesnih sokov morskih živali, kot so morske anemone, spužve in morske školjke.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so morski pajki?
O: Morski pajki so morski členonožci iz razreda Pycnogonida.
V: Koliko je vrst morskih pajkov?
O: Obstaja približno 1.300 vrst morskih pajkov.
V: Kje lahko najdemo morske pajke?
O: Morske pajke najdemo v vseh oceanih, vključno s Sredozemskim in Karibskim morjem ter Arktičnim oceanom.
V: Kako veliki so lahko morski pajki?
O: Vrste, ki živijo v obalnih vodah, so običajno majhne in imajo noge velike približno 2,5 cm, tiste, ki živijo v velikih globinah, pa do 24 cm.
V: Ali so morski pajki pravi pajki ali pajkovci?
O: Morski pajki niso pravi pajki ali celo pajkovci.
V: Kako razvrščamo morske pajke?
O: Tradicionalna uvrstitev morskih pajkov v skupino chelicerates jih uvršča bližje pravim pajkom kot drugim znanim skupinam členonožcev, kot so žuželke ali raki.
V: Kaj kažejo najnovejši genetski dokazi o razvrstitvi morskih pajkov?
O: Nedavni genetski dokazi kažejo, da so morda starodavna sestrska skupina vseh drugih živečih členonožcev.