Jo-jo je priljubljena igrača, narejena iz vrvice, ki je na enem koncu privezana na ploščato tuljavo. Uporablja se tako, da držimo prosti konec vrvice (običajno tako, da en prst vstavimo v vozel) in potegnemo zanjo, da se vrvica zavrti, medtem ko visi v zraku, in tako navijamo ali odvijamo vrvico. Prvič je postala široko priljubljena v dvajsetih letih 20. stoletja; pomembno vlogo pri tem je imel filipinski izumitelj in proizvajalec Pedro Flores, njegovo podjetje pa je kasneje kupil Duncan, kar je povzročilo množično proizvodnjo in komercialni uspeh v ZDA.

Zgodovina

Oblike igrače, podobne jo-joju, so znane že iz antične dobe — najdbe na keramiki iz Grčije kažejo na igro z zavito vrvico in kolutem že okoli 500 pr. n. št. Sodobni komercialni pojav pa se poveže z začetkom 20. stoletja in s hitro rastjo priljubljenosti v 1920-ih in 1930-ih. V tem obdobju so nastajale tudi različne lokalne in tuje oznake za to igračo: angleški zgodovinski izrazi so bandalore (iz francoščine) in quiz, francoski pa vključujejo bandalore, incroyable, de Coblenz, emigrette in joujou de Normandie (joujou pomeni majhna igrača).

Konstrukcija in materiali

  • Osnovni deli: dve ploščati polovici (plastični, kovinski ali leseni disk), jedro/osišče (axle), vrvica in morebitni ležaj.
  • Materiali: tradicionalni jo-jojji so bili leseni; sodobni pa pogosto uporabljajo plastiko (za začetnike), aluminij ali bron (za tekmovalne modele) in kombinacije materialov za optimalno težo in ravnotežje.
  • Ležaji in odzivnost: moderni jo-jojji imajo pogosto kroglične ležaje (ball bearings), ki omogočajo daljše “spanje” (kot se imenuje sposobnost, da se jo-jo vrti mirujoč na koncu vrvice). Obstajata dve osnovni kategoriji: reaktivni (responsive) jo-joj se samodejno navije ob blagih potezah roke in je primeren za začetnike, medtem ko so neodzivni (unresponsive) modeli namenjeni naprednim trikom in zahtevajo tehniko povratnega zavijanja (tzv. bind).
  • Vrvica: običajno bombažna ali mešanica bombaža in poliestra; za tekmovalce so priljubljene sintetične vrvice, ki se manj raztegnejo in omogočajo natančnejše trike.

Osnovni prijemi in triki

Najosnovnejši princip igre je metanje jo-joja navzdol, tako da se vrvica odvije, in nato vračanje navzgor zaradi vztrajnosti in trenja z osiščem. Ta osnovni gib se v slengu pogosto imenuje “uspavanka” (sleep) — ko jo-jo miruje na koncu vrvice in se lahko izvedejo številni dodatni triki.

  • Sleep (uspavanka): osnova mnogih trikov; dobro “spanje” omogoča čas za izvedbo kompleksnejših gibov.
  • Walk the dog (sprehoditi psa): izvede se tako, da se vrže močna uspavka in jo-jo kotali po tleh; v članku je omenjen ta preprost, a ikoničen trik.
  • Around the world: jo-jo z eno potezo naredi krog nad roko in se vrne nazaj.
  • Rock the baby: z vrvico ustvarimo obliko “kolebke” in jo-jo premaknemo skozi njo — priljubljen v začetnih stopnjah.
  • String tricks: po napredovanju se izvedejo zapleteni vložki vrvice, kjer jo-jo sedi na strunah, medtem ko izvajalec premika roke in telo.
  • Looping tricks: pri teh se jo-jo nenehno vrti po krožni poti in se uporablja več ponavljajočih se metov; primerni so za modele z bolj odzivnim mehanizmom.
  • Off-string in 5A (counterweight): sodobne discipline vključujejo različne stile, kot je igranje brez pritrjene vrvice (jo-jo prostoročno) ali s protutežo na vrvici, kar odpira povsem nove sklope trikov.

Tekmovanja in sodobna scena

V drugi polovici 20. stoletja in še posebej v 1990-ih je prišlo do velikega prenovljenega zanimanja za jo-jo kot šport in umetnost. Nastale so tekmovalne discipline in svetovni pokali (World Yo-Yo Contest), kjer tekmovalci tekmujejo v različnih kategorijah (npr. 1A – string tricks, 2A – looping, 3A – dvojni loopi, 4A – off-string, 5A – counterweight). Tekmovanja ocenjujejo tehnično zahtevnost, čistost izvedbe in izvirnost.

Vzdrževanje in varnost

  • Vzdrževanje: redno menjavanje vrvice (predvsem, ko je ohlapna ali strgana), čistiti ležaj in po potrebi nanesti malo olje za ležaje ali ga odstraniti za hitrejše spanje (odvisno od želene odzivnosti).
  • Preverjanje: pred uporabo preverite, ali ni razpok v telesu jo-joja ali obrabljene vrvice — poškodovan jo-jo se lahko zlomi ali povzroči poškodbo.
  • Varnost: pri učenju trikov imejte dovolj prostora, da ne poškodujete predmetov ali ljudi v bližini; otrokom svetujemo nadzor odrasle osebe pri mlajših starostih.

Kulturni pomen

Jo-jo je poleg igrače tudi rekreacijska in tekmovalna disciplina, nanjo se navezujejo skupnosti in klubi po vsem svetu. S svojimi preprostimi začetki in ogromnimi možnostmi za napredovanje je primeren tako za otroke kot za odrasle, ki želijo razvijati fino motoriko, koordinacijo in ustvarjalnost pri nastajanju lastnih trikov.

Čeprav je osnovna ideja zelo preprosta, je svet jo-jojev izjemno raznolik — od lesenih nostalgičnih modelov do sodobnih aluminijastih tekmovalnih naprava z naprednimi ležaji in oblikami, namenjenimi posebnemu slogu igre.