Jo-Jo
Jo-jo je priljubljena igrača, narejena iz vrvice, ki je na enem koncu privezana na ploščato tuljavo. Uporablja se tako, da držimo prosti konec vrvice (običajno tako, da en prst vstavimo v vozel) in potegnemo zanjo, da se vrvica zavrti, medtem ko visi v zraku, in tako navijamo ali odvijamo vrvico. Prvič je postala priljubljena v dvajsetih letih 20. stoletja.
Pri najpreprostejši izvedbi je struna ročno navita na tuljavo. Nato se jo-joyo vrže navzdol, tako da se spusti navzdol in odvije vrvico. Nato se (zaradi vztrajnosti) vzpne nazaj in navije vrvico navzgor. Na koncu jo-joja zgrabimo in ga pripravimo za ponovno metanje. Obstaja še veliko drugih trikov, ki večinoma temeljijo na osnovnem triku "uspavanka". Eden najbolj znanih trikov z jojo je "sprehoditi psa". To se izvede tako, da se vrže močna spalna vrvica in se joyo kotali po tleh.
Angleška zgodovinska imena za yo-yo so bandalore (iz francoščine) in quiz. Francoski zgodovinski izrazi vključujejo bandalore, incroyable, de Coblenz, emigrette in joujou de Normandie (joujou pomeni majhna igrača).
Ženska, ki se igra z jojo
Zgodovina
Najstarejši ohranjeni jojo izvira iz leta 500 pred našim štetjem in je bil izdelan iz terakote (gline). Na grški vazni sliki iz tega obdobja je upodobljen deček, ki igra jo-jo (glej desno). Grški zapisi iz tega časa opisujejo igrače, izdelane iz lesa, kovine ali pobarvane terakote. Terakota diski so se uporabljali za obredne daritve igrač mladosti nekaterim bogovom, ko je otrok postal polnoleten. Za dejansko igro so se uporabljali diski iz drugih materialov.
Iz filipinskih zgodovinskih zapisov je razvidno, da so v 16. stoletju lovci, ki so se skrivali na drevesih, uporabljali skalo, privezano na vrvico, dolgo do 20 metrov, da so jo metali na divje živali pod seboj. Zaradi vrvice so lahko kamen vrnili, ne da bi se jim bilo treba spustiti z drevesa.
Deček, ki igra terakotni jo-jo, atiški kiliks, ok. 440 pr. n. št., Antikensammlung Berlin (F 2549)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je yo-yo?
O: Yo-yo je igrača, narejena iz vrvice, ki je na enem koncu privezana na ploščato tuljavo.
V: Kako se yo-yo uporablja?
O: Yo-yo uporabljamo tako, da držimo prosti konec vrvice in jo vlečemo, da se vrvica obrača, medtem ko visi v zraku, in tako navijamo ali odvijamo vrvico.
V: Kdaj je yo-yo postal priljubljen?
O: Yo-yo je postal priljubljen v dvajsetih letih 20. stoletja.
V: Kaj je najpreprostejša igra z yo-yo?
O: Pri najpreprostejši igri se struna navije na tuljavo z roko. Nato se jo-joyo vrže navzdol, tako da se spusti navzdol in odvije vrvico. Nato se (zaradi vztrajnosti) vzpenja nazaj, navija vrvico navzgor in se končno ujame, pripravljen za ponovno metanje.
V: Kaj je "sprehod s psom" na joju?
O: "Walk the dog" je eden najbolj znanih trikov na jojo. Izvede se tako, da se vrže močna spalna vrvica in se jo-joyo kotali po tleh.
V: Katera so zgodovinska imena za jojo?
O: Angleška zgodovinska imena za jo-joja so bandalore in quiz. Francoski zgodovinski izrazi vključujejo bandalore, incroyable, de Coblenz, emigrette in joujou de Normandie (joujou pomeni majhna igrača).
V: Koliko trikov je mogoče igrati z jojo?
O: Z jojo se lahko igrajo številni triki, večina pa temelji na osnovnem triku "spanje".
