A cappella (vokalna glasba): definicija, tehnike in zgodovina
Glasba a cappella pomeni petje brez spremljave instrumentov — torej so vse glasbene plasti ustvarjene izključno z glasom. A cappella se izvaja kot solo petje ali v zborih in vokalnih skupinah, lahko pa gre za enoglasno (monofonično) petje ali za večglasno (polifonično) izvedbo z glasbenimi harmonijami in kontrapunktom.
Vokalne sestave in vloge
V zborih prevladujejo glasovne skupine, ki temeljijo na navedenih glasovih: sopran, alt, tenor, bariton in bas. Najpogostejša je štiri- do petglasna sestava (SATB oziroma SATBarB), a so možne tudi druge delitve (npr. razdeljeni soprani ali tenori). V pevski praksi so vloge razdeljene tako, da en glas vodi melodijo, ostali pa tvorijo harmonijo, bas pa pogosto vzdržuje temeljni ton.
Tehnike in slogovne posebnosti
- Harmonija in polifonija: večglasno petje, v katerem so glasovi neodvisni, a medsebojno usklajeni.
- Kontrapunkt in aranžma: uporaba nasprotnih linij in glasbenih idej, ki bogatijo zvočno plast.
- Vokalna perkusija in beatboxing: pri izvedbah a cappella pogosto nadomestijo tolkalih, saj izvajalci s plaščem glasov ustvarjajo ritmične vzorce. Pri beatboxu izvajalci reproducirajo zvoke, kot so električni bobni, sintetizator in električna kitara, ter druge ritmične elemente. Pri tem se uporabljajo tehnike za ustvarjanje basovskih udarcev, hi-hatov, snare-ov in drugih bobnarskih zvokov.
- Vokalni bas in imitacija instrumentov: posamezniki lahko z glasom posnemajo bas linije, trobente, trobila ali orkestralne efekte.
- Scat in improvizacija: v vokalnem jazzu in sodobnih zvrsteh izvajalci uporabljajo improvizirane zlogovne vzorce za solo in ornamentiko.
- Overtonalno petje in posebne tehnike: nekateri pevci uporabljajo resonanco in harmonično petje za ustvarjanje večtonih efektov.
Zgodovina in slogovne smeri
Beseda a cappella v italijanščini pomeni "po cerkvenem načinu" ali "po načinu kapele". Prvič se je začela uporabljati v verski glasbi. Primer petja a cappella je gregorijanski koral. V srednjem veku in renesansi so cerkveni zbori izvajali tako enoglasne kot večglasne liturgične skladbe brez inštrumentalne spremljave. V renesansi so nastajali bogati polifonični skladbe (npr. Palestrina), ki so močno vplivale na razvoj a cappella tradicije.
Skozi 19. in 20. stoletje so se razvile različne secularne smeri: barbershop kvarteti (poseben slog štiriglasnega petja), gospel, doo-wop in vokalni jazz. V drugi polovici 20. stoletja in v 21. stoletju se je a cappella ponovno razmahnila z nastankom univerzitetnih zborov, sodobnih vokalnih skupin in tekmovanj (npr. ICCA). Sodobne skupine pogosto vključujejo beatboxing, elektronsko obdelavo zvoka in mikrofonijo — primeri uspešnih sodobnih skupin so The King's Singers, Pentatonix in številne univerzitetne a cappella zasedbe.
Primeri izvedbe in aranžma
A cappella aranžma običajno vključuje melodijo, soproductne glasove za harmonijo, bas linijo in ritmične elemente. V pop in sodobnih aranžmajih je pogosto prisoten tudi izvajalec vokalne perkusije (beatbox), ki prevzame vlogo bobnarske sekcije. Pri klasičnih cerkvenih ali renesančnih izvedbah pa prevladujejo čiste harmonične in kontrapunktne strukture brez perkusije.
Priporočila za izvajalce
- Redno ogrevanje glasu in ustrezna hidracija.
- Natančno delo z intonacijo in uglasitvijo znotraj skupine — blend (mešanje) glasov je ključno za enoten zvok.
- Razdelitev vlog v aranžmaju: kdo vodi melodijo, kdo podpira harmonijo in kdo drži bas.
- Pri beatboxu in vokalni perkusiji postopno graditi tehniko, da se preprečijo poškodbe glasilk.
- Uporaba mikrofonov, efektov in looping naprav pri sodobnih izvedbah zahteva tudi znanje o zvočni tehniki.
A cappella ponuja širok razpon izraznih možnosti — od stare cerkvene glasbe do sodobnih pop aranžmajev — in ostaja živa, prilagodljiva tradicija, ki vsakokrat znova raziskuje, kaj vse je mogoče ustvariti samo z glasom.
Zgodovina
Prvih 1000 let krščanstva so vse cerkvene pesmi peli brez instrumentalne spremljave. Ta način petja je postal znan kot a cappella, kar pomeni "cerkveni" ali "v cerkvenem slogu".
Žanri:
V a cappella glasbi je več vrst glasbe, na primer barbershop, klasična, sodobna, gospel, doo-wop, jazz in svetovna glasba.
V skupini barbershop so 4 osebe. Ime te zvrsti izhaja iz tradicije, po kateri je veliko moških, zbranih v barbershopu, pelo brez glasbil. Kvartet barbershop ima štiri moške glasove ali štiri ženske glasove. Možni so tudi mešani kvartet barbershop, običajno z dvema moškima in dvema ženskima glasovoma. Glasovi se imenujejo bas, bariton, vodilni glas in tenor. V glasbi v slogu barbershop melodijo ("melodijo") poje vodilni part.
Pri klasični a cappella se izvaja klasična glasba, kot so turški marš, uvertura William Tell, madrigal itd.
Sodobna glasba je danes najbolj priljubljena vrsta a cappella. Pri tej vrsti mora biti "basovska" linija močnejša, "zbor" (vsi pevci razen basa, tolkal in solaže) pa mora biti raznolik. Tolkala bi morala poskrbeti, da bi bil njihov zvok bolj podoben bobnom. Ta zvrst je podobna "doo-wopu", vendar je del "refrena" bolj zapleten in ima različne zvočne učinke.
Doo-wop postaja vse bolj priljubljen tudi zaradi svojega preprostega sloga. Čeprav ima preprost moto (italijanski izraz za glasbeni napredek), je lahko zanimiv z odličnim vokalom in refrenom.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je glasba a cappella?
O: Glasba a cappella je glasba, v kateri ljudje pojejo brez instrumentov.
V: Koliko delov je v zboru?
O: V zboru je največ pet delov: sopran, alt, tenor, bariton in bas.
V: Ali ima lahko a cappella teh pet delov?
O: Da, tudi a cappella ima lahko teh 5 delov.
V: Kakšna je razlika med tolkali v a cappella in glasbili?
O: Pri a cappella tolkala izvaja oseba, ki ustvarja zvok tolkal, pri glasbenih instrumentih pa se tolkala izvajajo z glasbenimi instrumenti, ki jih udarjate, kot so bobni.
V: Kaj počnejo izvajalci pri beatboxu?
O: Pri predstavi beatbox izvajalci ustvarjajo zvoke, kot so električni bobni, sintetizator in električna kitara.
V: Kaj je gregorijanski koral?
O: Gregorijanski koral je primer petja a cappella.
V: Kaj pomeni beseda a cappella?
O: Beseda a cappella v italijanščini pomeni "v načinu cerkve" ali "v načinu kapele".
