Film 135 (35 mm): zgodovina, standard ISO in uporaba v fotografiji

Film 135 (35 mm): zgodovina, standard ISO in praktična uporaba v fotografiji — od Kodaka 1934 do sodobnih aparatov. Vse, kar morate vedeti o tem ikoničnem formatu.

Avtor: Leandro Alegsa

Film 135 je uradno ime fotografskega filma, ki se danes najpogosteje uporablja. Določa ga standard ISO 1007. Uvedel ga je Kodak leta 1934 kot 35‑mm format za zajem fotografij (ne filmske kinematografije). Film je širok 35 mm, zato ga pogosto imenujemo tudi 35‑milimetrski film; dejanska slikovna odprtina posameznega kadra je običajno 24 × 36 mm, kar daje razmerje stranic približno 3:2.

Zgodovina in razširjenost

Format 135 se je hitro uveljavil, zlasti z razmahom kompaktnich telefoni in predvsem zaradi popularnosti fotoaparatov Leica in pozneje enookularnih SLR. Do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja je postal bolj razširjen kot film 120 in od takrat ostaja najbolj prepoznaven in široko dostopen format filmske fotografije. Kljub konkurenci manjših formatov, kot so 828, 126, 110 in APS, ter kasnejšemu prelomu k digitalni fotografiji, 135 format vztraja pri amaterski in ustvarjalni uporabi.

Konstrukcija kasete in polnjenje

Posamezni zvitki filma 135 so zaprti v kovinskih ali plastičnih kasetah z enojno tuljavo, ki ne prepuščajo svetlobe. To omogoča polnjenje in menjavo filma pri dnevni svetlobi. Film je pritrjen na tuljavo z začetnim odrezanim koncem (vodnikom), ki ga uporabnik vstavi v režo sprejemne tuljave v fotoaparatu; iz kasete izstopa skozi žametno prevlečeno odprtino. V fotoaparatu se film odvija s kasete in se navije na sprejemno tuljavo (take‑up spool), pri tem pa so kadri med perforacijami, ki imajo enake dimenzije in razmik kot 35 mm film za tiskanje film.

Tehnični podatki

  • Širina filma: 35 mm (vključno s perforacijami).
  • Slikovna odprtina običajno: 24 × 36 mm (standardni "full‑frame").
  • Perforacije: enake vrste in razmika kot pri filmskih trakih 35 mm za kinodelo.
  • Običajno število posnetkov na zvitek: 12, 20, 24, 36 (odvisno od dolžine zvitka).
  • Različne občutljivosti filma (hitrost) se izražajo v številu ISO/ASA—to je ločeno od formata 135.

Vrste filmov in kemijske obdelave

Za format 135 je na voljo širok izbor filmskih emulzij:

  • Barvni negativni filmi (najpogostejši) – obdelava: C‑41.
  • Barvni diapozitivni (pozitivni) filmi – obdelava: E‑6.
  • Črno‑beli filmi – obdelava z običajnimi B/W kemikalijami (npr. razvijalec D‑76, Rodinal ipd.).

Po razvijanju se negativi lahko povečujejo klasično na papir ali digitalno skenirajo za nadaljnjo obdelavo in arhiviranje. Sodobni uporabniki pogosto skenirajo negativne datoteke z visokoresolucijskimi skenerji ali fotografirajo negativ z digitalnim fotoaparatom in reverzno pretvorijo v pozitiv.

Uporaba v sodobni fotografiji

Čeprav so digitalni fotoaparati prevladali pri vsakodnevni fotografiji, film 135 še vedno uporablja veliko entuziastov in profesionalcev zaradi njegovega estetskega videza, tonov in zrnaste strukture. Prednosti za ustvarjalce so fizična arhiva negativov, značilna reprodukcija barv in dinamični razpon različnih filmskih emulsij. Na trgu so sodobne reinkarnacije klasičnih filmov in novi filmski materiali, proizvajalci pa vključujejo znamke kot so Kodak, Fujifilm, Ilford in drugi.

Praktični nasveti

  • Pri nakupu pazite, da izberete pravilno občutljivost (ISO) glede na pogoje osvetlitve in želeni videz.
  • Ne zamenjujte termina "135" (format) z "ISO" (občutljivost filma) – gre za različni pojmi.
  • Če imate star fotoaparat brez avtomatskega indeksiranja, preverite način vstavljanja in napenjanja filma ter nastavitev števila kadrov.
  • Uporabite ustrezen laboratorij za obdelavo (C‑41, E‑6 ali klasično B/W), ali se naučite razvijati doma za več nadzora nad rezultatom.

Film 135 je torej tehnično preprost, a izjemno prilagodljiv format z bogato zgodovino in še vedno pomembno vlogo v sodobni fotografiji — tako v amaterskem kot ustvarjalnem ali umetniškem delu.

135 filmov. Film je širok 35 mm. Vsaka slika je velika 36x24 mm v najpogostejšem formatu "polnega okvirja" (včasih imenovanem "dvojni okvir" zaradi njegove povezave z "enojnim okvirjem" 35 mm filmskega formata).Zoom
135 filmov. Film je širok 35 mm. Vsaka slika je velika 36x24 mm v najpogostejšem formatu "polnega okvirja" (včasih imenovanem "dvojni okvir" zaradi njegove povezave z "enojnim okvirjem" 35 mm filmskega formata).

135 okvir in perforacijeZoom
135 okvir in perforacije

ISO 400 Fuji 135 barvni film.Zoom
ISO 400 Fuji 135 barvni film.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je film 135?


O: Film 135 je uradno ime fotografskega filma, ki se danes najpogosteje uporablja.

V: Kdaj je bil uveden film 135?


O: Film 135 je Kodak predstavil leta 1934.

V: Za kaj je bil izdelan film 135?


O: Film 135 je bil narejen za izdelavo slik in ne filmov.

V: Zakaj se film 135 pogosto imenuje 35-milimetrski film?


O: Film 135 se pogosto imenuje 35 mm film, ker je širok 35 mm.

V: Kdaj je film 135 postal bolj priljubljen kot film 120?


O: Film 135 je postal bolj priljubljen od filma 120 konec šestdesetih let prejšnjega stoletja.

V: V kaj so vloženi posamezni zvitki filma 135?


O: Posamezni zvitki filma 135 so zaprti v kovinskih kasetah z enojno tuljavo, ki so neprepustne za svetlobo.

V: Kako se film nalaga pri dnevni svetlobi?


O: Film se nalaga pri dnevni svetlobi, ker so posamezni zvitki filma 135 zaprti v kovinskih kasetah z enojno tuljavo, ki ne prepuščajo svetlobe.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3