Popis prebivalstva ZDA 1890 – prvi strojni popis gradivo uničeno v požaru 1921
Enajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike je bil izveden v začetku junija 1890 (referenčni popisni dan je bil začetek junija). Skupno število prebivalcev je bilo približno 63 milijonov; uradni rezultat navaja 62.979.766, v nekaterih povzetkih pa je navedenih 62 947 714. Popis je bil prelomen tako po obsegu kot po načinu obdelave podatkov, večina izvornega popisnega gradiva pa je bila žal uničena v požaru leta 1921.
Prvi strojni popis in Hollerithova inovacija
Podatki so bili prvič zbrani in obdelani strojno. Herman Hollerith je izumil način tabelarizacije podatkov na preluknjanih karticah, ki jih je nato bral elektromehanični seštevalnik. Zaradi te tehnologije se je čas obdelave drastično skrajšal: iz okoli osmih let za popis leta 1880 na približno eno leto za popis 1890. Hollerith je pozneje svojo napravo komercializiral; iz njegovega podjetja je prek združitev nastal industrijski velikan 20. stoletja.
Načelo delovanja je bilo preprosto in revolucionarno: vsak odgovor popisne osebe je predstavljala luknjica na točno določenem mestu kartice; stroj je s stotinami iglic prepoznal vzorec luknjic in samodejno sešteval ter razvrščal zapise. To je omogočilo hitrejše in natančnejše objave statističnih pregledov, kot so starostna, spolna, poklicna in teritorialna porazdelitev prebivalstva.
Kaj je popis beležil
Popis 1890 je prinesel širši nabor vprašanj kot prej in poskušal bolje zajeti hitro spreminjajočo se družbo. Med drugim je beležil:
- starost, spol in zakonski stan;
- kraj rojstva posameznika in njegovih staršev, leta priselitve, znanje angleščine ter pismenost;
- poklic, panogo in mesece brezposelnosti v popisnem letu;
- rabo in lastništvo stanovanja ali kmetije ter morebitno zadolženost hipoteke;
- rasa/etnična pripadnost po takratni klasifikaciji (npr. belec, temnopolt, ameriški staroselec, kitajec, japanec ipd.);
- posebne evidence za veterane državljanske vojne in vdove, pa tudi dodatne »posebne popisne liste« za nekatere ranljive skupine.
Popis je zajel hitro urbanizacijo in industrializacijo: prvič je v mestih živela več kot tretjina prebivalcev, valovi priseljevanja iz Evrope pa so na novo preoblikovali demografijo številnih zveznih držav in mest.
Ameriški staroselci
Leta 1890 je v Ameriki živelo 248.253 ameriških staroselcev. To je manj kot leta 1850, ko je bilo v popisu prebivalstva 400 764 Indijancev. Pri primerjavah pa je treba upoštevati, da so zgodnejši popisi pogosto izključevali »Indijance, ki niso plačevali davkov«, zato so bili številni staroselci podcenjeni ali sploh nešteti. Popis 1890 je prvič sistematično poskušal zajeti tudi prebivalce na rezervatih, na rezultate pa so vplivale takratne asimilacijske politike in prerazporeditve zemljišč.
»Zaprtje meje« in zgodovinski pomen
Po popisu prebivalstva iz leta 1890 so statistiki ugotovili, da mejni del Združenih držav kot strnjena črta redke poselitve ni več obstajal. Ta ugotovitev je vplivala na razumevanje ameriške zgodovine in poseljenosti ter spodbudila razprave o pomenu meje za ameriško družbo in politiko ob koncu 19. stoletja.
Požar leta 1921 in izguba gradiva
Večina gradiva iz popisa iz leta 1890 je bila uničena v velikem požaru januarja 1921 v stavbi ministrstva za trgovino v Washingtonu. Del popisnih listov je bil sicer rešen, a močno poškodovan z vodo in dimom; po letih odlašanja je bil večinski del uničen tudi uradno, zato celoviti osebni zapisi za 1890 danes ne obstajajo.
Kljub temu je preživel del drobcev in posebnih evidenc, ki so uporabni za zgodovinopisje in rodoslovje:
- manjši »odlomki« splošnih popisnih listov iz omejenega števila okrožij in mest;
- seznami vojakov in vdov zveze (Union) iz državljanske vojne, ki so bili vodeni ločeno in v veliki meri ohranjeni;
- nadomestni viri, kot so zvezne in državne davčne evidence, mestni imeniki ter v nekaterih državah vmesni državni popisi iz prvih let 1890-ih.
Upravne in politične posledice
Rezultati popisa 1890 so privedli do ponovne razdelitve sedežev v Predstavniškem domu in prilagoditev volilnih okrajev, z opaznim premikom politične teže proti hitreje rastočim urbanim in industrijskim območjem. Tudi gospodarski pregledi so se opirali na nove, hitreje pripravljene statistike, ki jih je omogočila strojna obdelava.
