624 Hektor je največji od jovskih trojanskih asteroidov. Leta 1907 ga je odkril August Kopff. Nahaja se v Jupitrovi vodilni Lagrangevi točki L4, znani tudi kot "grški" tabor trojanskih asteroidov, in kroži v bližini Jupitrove orbite pri približno 5,2 astronomskih enotah od Sonca.

Fizikalne lastnosti

Hektor je asteroid tipa D — temen in rahlo rdečkast, kar kaže na površino bogato z ogljikovimi spojinami in organskim materialom. Površinska albedo je nizka, zato odbije le majhen delež sončne svetlobe. Gre za eno najbolj raztegnjenih teles svoje velikosti v Osončju; njegove ocenjene dimenzije so približno 370 × 200 km, kar nakazuje izrazito podolgovato ali dvojedrno (bilobedno) obliko.

Analize svetlobnih krivulj in modeliranje oblike kažejo, da bi Hektor lahko bil kontaktni dvojček — torej sestavljen iz dveh večjih delov, ki sta v stiku ali zelo blizu drug drugemu, podobno kot znani asteroid 216 Kleopatra. Rotacijski obdobje Hektorja je kratko, nekaj ur, kar skupaj z njegovo obliko vpliva na opažene spremembe v svetlosti.

Odkritje lune in dvojnost

Hektor je bil dolgo opažen kot samostojno telo, vendar so opazovanja z majhno kotno ločljivostjo, npr. s Hubblovim vesoljskim teleskopom (opazovanja iz leta 1993), težko razkrila njegovo dejansko raztegnjeno obliko. 17. julija 2006 so opazovanja s 10-meterskim teleskopom Keck II z laserskim sistemom vodilne zvezde in adaptivno optiko (AO) razkrila raztegnjeno obliko Hektorja in odkrila majhno spremljevalno telo. Ta spremljevalka, ocenjena na približno 15 km v premeru in oddaljena okoli 1000 km od glavnega telesa, je dobila začasno oznako S/2006 (624) 1. System AO pri Kecku zagotavlja zelo dobro korekcijo (kotna ločljivost približno 0,060 arcseca v pasu K), kar je omogočilo to odkritje.

Zaradi tega je Hektor do zdaj veljal za prvi trojanski asteroid z odkrito luno in za enega redkih velikih, binarnih ali bilobednih trojanskih teles v L4. V nasprotju s tem je 617 Patroclus, velik trojanski asteroid v L5, dokazano sestavljen iz dveh približno enako velikih komponent (dvojni sistem).

Pomen za znanost

Hektor je zanimiv, ker njegova velikost, oblikovanje in prisotnost spremljevalca ponujajo pomembne podatke o nastanku in evoluciji trojanskih asteroidov. Študije gostoščine, rotacije in dinamike lun ter modeliranje površinskih lastnosti pomagajo razumeti, ali so takšna telesa ostanki zgodnjih fuzijskih dogodkov, ali pa so bili del večjih teles, ki so se razbila in znova združila. Trojanski asteroidi kot Hektor so tudi pomembni pri proučevanju pogojev v zunanjem delu zgodnjega Osončja in potencialno ohranjenih primitivnih materialov iz časa nastanka planeta.