Indeks Big Mac: kaj je in kako meri kupno moč valut

Indeks Big Mac je gospodarski indeks, ki primerja kupno moč dveh valut. Ugotavlja, kako drag je Big Mac v različnih državah.

O indeksu Big Mac je bilo prvič pisano v reviji The Economist septembra 1986. Od takrat indeks objavljajo vsako leto. McDonald's Big Mac je bil izbran zato, ker ga na podoben način in s podobnimi sestavinami pripravljajo v številnih državah po svetu.

Menjalni tečaj med dvema državama lahko primerjamo tako, da ceno Big Maca v eni državi (v njeni valuti) delimo s ceno Big Maca v drugi državi (v njeni valuti). To vrednost nato primerjamo z dejanskim menjalnim tečajem. Če je tečaj nižji, potem je prva valuta v primerjavi z drugo valuto podcenjena (v skladu s teorijo paritete kupne moči (PPP)). Če je tečaj višji, je prva valuta precenjena.

Na primer, na podlagi podatkov iz julija 2008:

Kako izračunamo indeks — korak za korakom (ponazoritev)

Osnovni postopek je preprost:

Izberemo dve državi in zabeležimo ceno Big Maca v obeh valutah: P1 (v valuti A) in P2 (v valuti B).

Izračunamo implicitni (teoretični) menjalni tečaj: I = P1 / P2. Ta I izraža, koliko enot valute A naj bi po logiki Big Maca stala ena enota valute B.

Primerjamo implicitni tečaj I z dejanskim tržnim menjalnim tečajem M (izraženim v enaki obliki, torej enote valute A na enoto valute B).

Oceno podcenjenosti/precenjenosti dobimo s formulo: (M − I) / I × 100%. Če je rezultat pozitiven, je valuta A podcenjena glede na valuto B; če je negativni, je valuta A precenjena.

Primer z izmišljanimi številkami za lažje razumevanje:

Pomena: valuta A = USD, valuta B = GBP.

Pritisni: P1 = 4 USD (cena Big Maca v ZDA), P2 = 2 GBP (cena v Veliki Britaniji).

Implicitni tečaj I = 4 / 2 = 2 USD/GBP.

Če je dejanski tržni tečaj M = 2,5 USD/GBP, potem je razlika (M − I) / I = (2,5 − 2) / 2 = 0,25 = 25%.

Torej bi v tem primeru bila ameriška valuta (USD) po tej meri podcenjena glede na britanski funt za približno 25 % (po merilu cen Big Maca).

Kaj indeks meri in kaj ne

Indeks Big Mac meri približno, kako se v praksi primerjajo kupne moči in ali tržni menjalni tečaj omogoča, da imajo potrošniki v različnih državah približno enako kupno moč za isti standardiziran izdelek.

Vendar indeks ne more nadomestiti resnih makroekonomskih analiz, saj ne upošteva številnih dejavnikov, med drugim:

Delež nestradljivih sestavin: cena Big Maca vključuje lokalne stroške dela, najemnin, davke in druge stroške, ki so lahko zelo različni med državami.
Razlik v izboru in velikosti izdelka: sestava menija, velikost in lokalne promocije lahko vplivajo na primerjavo.
Davki in subvencije: različne davčne stopnje (DDV/izdatki) vplivajo na končno ceno.
Ne-trgovinska narava dela: če je velik delež cene oblikovan z lokalno plačo, indeks manj kaže na mednarodno primerljivost cen premoženja ali surovin.
Tržni deleži in konkurenčnost: razlike v poslovnih modelih, konkurenčnosti in stroških franšize lahko popačijo primerjavo.

Različice in izboljšave

Revija The Economist pogosto objavlja tudi prilagoditve indeksa:

Realna (GDP per capita) prilagoditev: upošteva razlike v dohodku na prebivalca, da se izloči vpliv razvitosti gospodarstva.

Regionalne primerjave: primerjave znotraj regij ali znotraj razvitih/razvijajočih se tržnih skupin za bolj relevantne primerjave.

Uporaba in pomen

Indeks Big Mac je predvsem komunikacijsko močno orodje: jasno in enostavno pokaže, kje so valute relativno poceni ali drage glede na en standardiziran izdelek. Mediji ga pogosto uporabljajo kot ilustracijo razmer na valutnih trgih, ekonomisti pa ga občasno dopolnijo z resnejšimi analizami PPP in realnih menjalnih tečajev.

Kritike

Ekonomisti opozarjajo, da indeks daje poenostavljeno sliko in naj ga ne bi uporabili kot edini pokazatelj vrednotenja valut.
Prav tako je sporen pri primerjavi držav z zelo različnimi dohodki na prebivalca ali z izrazito drugačnimi tržnimi strukturami.

Zaključek

Indeks Big Mac je uporaben kot hiter, intuitiven kazalnik, ki pomaga razumeti osnovne premike v kupni moči valut in prikaže, kje tržni menjalni tečaj odstopa od teoretične paritete kupne moči. Vendar je treba rezultate interpretirati previdno in jih dopolniti z dodatnimi podatki in bolj celovitimi gospodarskimi analizami.

McDonald's Big Mac, kupljen v Avstraliji. Julija 2008 bi ta cena znašala 3,45 avstralskih dolarjev, v Združenih državah Amerike pa 3,57 ameriških dolarjev - implicitna pariteta kupne moči, ki temelji na cenah hamburgerja v obeh državah v tistem času, je bila blizu dejanskemu menjalnemu tečaju.

Sorodne strani

KFC Indeks

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je indeks Big Mac?

O: Indeks Big Mac je gospodarski indeks, ki primerja kupno moč dveh valut, tako da ugotavlja, kako drag je Big Mac v različnih državah.

V: Kdaj je bil indeks Big Mac prvič omenjen?

O: Indeks Big Mac je bil prvič objavljen v reviji The Economist septembra 1986.

V: Zakaj je bil za indeks Big Mac izbran McDonald's Big Mac?

O: McDonald's Big Mac je bil izbran zato, ker ga na podoben način in s podobnimi sestavinami pripravljajo v številnih državah po svetu.

V: Kako se s pomočjo indeksa Big Mac primerja menjalni tečaj med dvema državama?

O: Menjalni tečaj med dvema državama se primerja tako, da se cena Big Maca v eni državi (v njeni valuti) deli s ceno Big Maca v drugi državi (v njeni valuti).

V: Kakšen je pomen indeksa Big Mac v zvezi s teorijo paritete kupne moči?

O: V skladu s teorijo paritete kupne moči (PPP) je prva valuta v primerjavi z drugo valuto podcenjena, če je vrednost, dobljena z deljenjem cene Big Maca v eni državi (v njeni valuti) s ceno Big Maca v drugi državi (v njeni valuti), nižja od dejanskega menjalnega tečaja. In obratno, če je dobljena vrednost višja od dejanskega menjalnega tečaja, potem je prva valuta precenjena.

V: Kdaj se objavi indeks Big Mac?

O: Indeks objavljajo vsako leto, odkar so o njem prvič pisali septembra 1986.

V: Kaj lahko rečemo o menjalnem tečaju med dvema državama, če je vrednost, dobljena z indeksom Big Mac, enaka dejanskemu menjalnemu tečaju?

O: Če je vrednost, pridobljena z indeksom Big Mac, enaka dejanskemu menjalnemu tečaju, potem med valutama ni razlik in se šteje, da sta pošteno vrednoteni.