Bruno Latour (rojen 22. junija 1947 v Beauneu, Francija, umrl 9. oktobra 2022 v Parizu) je francoski filozof, sociolog in antropolog znanosti. Znan je predvsem po svojem prispevku k področju študij znanosti in tehnologije (STS). Predaval je na več uglednih institucijah, med drugim na École des Mines de Paris, Sciences Po in London School of Economics, ter soustanovil Centre de sociologie de l'innovation (CSI) na École des Mines.

Latour je s svojim delom premaknil razumevanje znanosti od abstraktnih teorij k preučevanju vsakdanjih praks, laboratorijskih postopkov in načinov, kako se dejstva gradijo. Njegova zgodnja etnografska študija laboratorija je bila objavljena skupaj s Steveom Woolgarjem kot Laboratory Life (1979) in je pokazala, da znanstvena znanja nastajajo skozi zapletene družbene, materialne in tehnične postopke. Med njegovimi najbolj znanimi knjigami so Science in Action (1987) in We Have Never Been Modern (1991), kasnejša dela pa vključujejo Reassembling the Social (2005), An Inquiry into Modes of Existence (2013) in Facing Gaia (2017).

Glavna ideja Latourja je znana pod imenom teorija akterjev in omrežij (angl. Actor–Network Theory, ANT). Temeljna premisa ANT je, da tako ljudje kot tudi nečloveški elementi (npr. instrumenti, tehnologije, organizacijske prakse, materiali) delujejo kot »akterji« ali »aktanti«, ki sestavljajo heterogena omrežja. Latour je poudarjal simetrijo pri obravnavi človeških in nečloveških dejavnikov ter kritiziral strogo ločnico med »naravo« in »družbo«, ki jo vidi kot ključni mit moderne miselnosti. Namesto tega je predlagal, da je treba preučevati, kako se dejstva, tehnologije in politične odločitve dejansko sestavljajo v praksi.

Latourjev pristop je močno vplival na antropologijo, sociologijo, filozofijo, študije znanosti in tehnologije, okoljsko politiko in urbane študije. Leta 2007 je bil uvrščen med deset najbolj citiranih avtorjev na področju družboslovja, kar odraža njegov širok vpliv. V poznejših letih se je posvečal tudi vprašanjem podnebnih sprememb in politične ekologije, kjer je vnesel svoj način razmišljanja o kolektivni odgovornosti in novih oblikah politične participacije.

Izbrana dela:

  • Laboratory Life: The Construction of Scientific Facts (1979), z Steveom Woolgarjem
  • Science in Action (1987)
  • We Have Never Been Modern (1991)
  • Reassembling the Social: An Introduction to Actor–Network‑Theory (2005)
  • An Inquiry into Modes of Existence (2013)
  • Facing Gaia: Eight Lectures on the New Climatic Regime (2017)

Bruno Latourova zapuščina ostaja ključna za razumevanje, kako znanost, tehnologija in družba soustvarjajo svet — ter za iskanje praks, ki upoštevajo kompleksne odnose med ljudmi, napravami, okoljem in politiko.