Francoski kralj Karel VII (22. februar 1403 – 22. julij 1461) je bil francoski kralj od leta 1422 do svoje smrti. Po Sporazumu iz Troyes (1420) je bil izločen iz neposrednega nasledstva, saj so ga politika in dogovori v času vladavine njegovega očeta, Karel VI. francoski, postavili v slabši položaj pred anglosaškimi zahtevami po prestolu. De facto je v prvih letih vladavine nadzoroval le del kraljestva in je pogosto omenjen kot "kralj Bourgesa", ker je bil Bourges eno redkih mest, v katerih je imel trdnejši nadzor.
Vloga Johane iz Arka
Johana iz Arka je bila ključna figura pri prelomu v njegovi usodi: z dvigom obleganja Orléansa in z zmagami v letu 1429 je omogočila, da je bil Karel VII istega leta okronan v Reimsu in utrdil svoje legitimne položaje. Johana je bila pozneje ujetna (1430), prodana Angležem in med politično‑verskim procesom v Rouenu leta 1431 obsojena in sežgana. Karel VII ni uspel oziroma ni mogel doseči njene rešitve, njena poznejša rehabilitacija (1456) pa je uradno razveljavila obsodbo; leta 1920 je bila razglašena za svetnico.
Konec stoletne vojne in vojaške ter upravne reforme
V času vladavine Karla VII so francoske sile postopoma povrnile izgubljena ozemlja. Sistematične vojaške reforme — med drugim uvajanje stalnih plačanih enot in reorganizacija vojske (proti koncu prve polovice 15. stoletja so nastajale prve profesionalne čete) — so bistveno izboljšale bojno moč Francije. Pod njegovim vodstvom so francoske sile doživele vrsto uspehov, ki so kulminirali z zmago pri Castillonu (1453) in praktičnim koncem Stoletna vojna. Angležem je po teh dogodkih ostalo le majhno obmorsko območje okoli Calaisa.
Notranja politika in zapuščina
Karel VII je izvajal tudi upravne in finančne reforme, s katerimi je krepil kraljevo oblast: izboljšal je centralno upravo, okrepil nadzor nad davčnim sistemom in podpiral trgovino ter pomorsko dejavnost. Pomembni svetovalci in finančniki njegove vladavine so pomagali stabilizirati denarno stanje kraljestva. Po njegovi smrti leta 1461 je na prestol stopil sin, ki je postal Lodovik XI.
Kratek povzetek: Karel VII je začel kot oslabljeni kralj, po obdobju političnih in vojaških preobratov pa je z vojaškimi reformami, podporo lokalnih voditeljev in tudi z junaškimi dejanji družbene figure, kot je bila Johana iz Arka, uspel ponovno združiti velik del Francije in postaviti temelje za poznejšo centralizacijo države.