Edward Thorndike: ameriški psiholog, konekcionizem in pedagogika
Edward Lee "Ted" Thorndike (31. avgust 1874 - 9. avgust 1949) je bil ameriški psiholog. Večino svoje poklicne poti je preživel na Teachers College Univerze Columbia. Ukvarjal se je s primerjalno psihologijo in procesom učenja, predvsem prek eksperimentalnih študij živalskega vedenja. Njegovo delo je privedlo do teorije konekcionizma in pomagalo postaviti znanstvene temelje sodobni pedagoški psihologiji.
Življenjska pot in strokovni okvir
Thorndike se je izoblikoval kot raziskovalec, ki je združeval praktične probleme iz izobraževanja z eksperimentalno metodo. Poleg dela na Teachers College je sodeloval tudi pri razvoju meritev in testiranj v izobraževanju ter industriji. Bil je član upravnega odbora Psihološke korporacije, leta 1912 pa je bil predsednik Ameriškega psihološkega združenja (APA).
Eksperimenti in konekcionizem
Thorndike je znan po svojih klasičnih eksperimentih s tako imenovanimi "puzzle box" skrinjicami, v katerih je opazoval, kako se mačke skozi ponavljanje in posledice naučijo zapustiti skrinjico (npr. s pritiskom na vzvod). Iz teh poskusov je izpeljal temeljna načela učenja, med katerimi so najbolj znana:
- zakon učinka (law of effect): odgovori, ki sledijo zadovoljivim posledicam, se utrjujejo in verjetnost njihovega ponovitve naraste;
- zakon vaje (law of exercise): povezave med dražljajem in odzivom se krepijo z vadbo in ponavljanjem (kasneje je Thorndike pomen vaje omejil);
- zakon pripravljenosti (law of readiness): učenje je bolj uspešno, kadar je učencu omogočeno izvajanje dejanj, ki so v skladu z njegovo notranjo pripravljenostjo.
Na teoretični ravni je Thorndike zasnoval konekcionistični pogled, po katerem se vedenje oblikuje s povečano ali zmanjšano povezavo med dražljaji in odzivi. Ta pristop je bil pomemben predhodnik in včasih tesno povezan z zgodnjim behaviorizmom, čeprav se je Thorndike razlikoval v svojih poudarkih in metodah.
Prispevek k pedagogiki, testiranju in industriji
Thorndike je močno vplival na pedagoško prakso z dvema glavnim pristopoma:
- uvajanje eksperimentalnih in kvantitativnih metod v preučevanje učenja in poučevanja, kar je prispevalo k razvoju pedagoške psihologije; in
- razvoj meritev in standardiziranih testov za šolsko in industrijsko rabo — sodeloval je pri reševanju praktičnih industrijskih problemov, kot so izbor in testiranje zaposlenih.
Njegova strogo empirična usmeritev je spodbudila tudi širšo uporabo statističnih metod v psihologiji in izobraževanju, kar je omogočilo bolj objektivno ocenjevanje učnih dosežkov in mentalnih sposobnosti.
Zapuščina, vpliv in kritike
Thorndikejev vpliv je dolgotrajen: njegovi eksperimenti in zakoni učenja so postavili temelje za nadaljnji razvoj vedenjske psihologije in izobraževalnih tehnik. Hkrati so se pojavile kritike in omejitve njegovega pristopa — konekcionizem v čisti obliki ne razloži kompleksnih kognitivnih procesov, ki jih poudarja sodobna kognitivna psihologija. Poleg tega so nekatere Thorndikeove aplikacije testiranja in merjenja v preteklosti sprožile etične in družbene debate (npr. vprašanja zlorabe testov in interpretacije rezultatov).
Skupaj je Thorndike pomembna osebnost moderne psihologije in pedagogike: njegov eksperimentalni pristop, zakon učinka in skrb za merjenje znanja so še danes del strokovnega jezika in prakse pri razumevanju učenja in poučevanja.
Thorndikeov zakon
Zakon učinka v bistvu pravi, da "odzivi, ki v določeni situaciji povzročijo zadovoljiv učinek, postanejo bolj verjetni za ponovitev v tej situaciji, odzivi, ki povzročijo neprijeten učinek, pa postanejo manj verjetni za ponovitev v tej situaciji".
Knjige
Thorndikeovi učbeniki so se v prvi polovici dvajsetega stoletja pogosto uporabljali pri psiholoških tečajih za usposabljanje učiteljev.
- 1903 Pedagoška psihologija. New York, Lemcke & Buechner. Revised and enlarged 1910, Teachers College, Columbia University, New York.
- 1904 Uvod v teorijo mentalnih in socialnih meritev. New York: New York: Science Press.
- 1905 Elementi psihologije. New York: Seiler.
- 1911. Inteligenca živali: eksperimentalne študije. New York: Macmillan.
- 1913. Pedagoška psihologija: krajši tečaj. New York: Routledge.
- 1921 Učiteljeva knjiga besed. 1932 Učiteljski besednjak z dvajset tisoč besedami, ki se najpogosteje in najpogosteje pojavljajo v splošnem branju za otroke in mladino. 1944 (z J. E. Lorgeom) Učiteljeva knjiga besed s 30.000 besedami.
- 1922 Psihologija aritmetike. New York, Macmillan.
- 1927 Merjenje inteligence. New York, Teachers College, Columbia University.
- 1931. Človeško učenje. New York, Century.
- 1932 Osnove učenja. New York, Teachers College, Columbia University.
