Fred Hampton – biografija, vodja Črnih panterjev iz Chicaga, umor 1969
Fred Hampton (rojen 30. avgusta 1948) je bil vodilna osebnost v ameriškem gibanju za državljanske pravice in član Stranke črnih panterjev (Black Panther Party, BPP) v Chicagu, zvezna država Illinois. Odlikovala sta ga izjemna karizma in sposobnost organiziranja, zlasti med mladimi in revnejšimi prebivalci črnskih skupnosti. Hampton je postal predsednik ilinojskega poglavja BPP in namestnik predsednika nacionalne organizacije. Bil je znan po skupnostnih programih, kot so brezplačen zajtrk za otroke in zdravstvene klinične storitve, ter po prizadevanjih za združevanje različnih skupin v t. i. "Rainbow Coalition", ki je povezovala črnce, Latine in delavske skupine za skupne politične in socialne cilje.
Življenje in aktivizem
Hampton se je rodil in odraščal v predmestju Chicaga, kjer je že v zgodnjih letih kazal politično zavzetost. Vstopil je v BPP kot mlad aktivist in hitro napredoval zaradi svojih retoričnih sposobnosti, organizacijskega talenta in možnosti pridobivanja podpore v skupnosti. Njegovi programi so neposredno naslavljali socialne potrebe – prehrano, zdravje in pravno pomoč – kar je stranki prineslo široko podporo v lokalnih skupnostih. Hkrati je bil kritičen do institucionalnega rasizma, policijskega nasilja in gospodarske neenakosti v ZDA.
Racija, strelski obračun in smrt
Njegovo stanovanje je bilo 4. decembra 1969 preiskano v zgodnjih jutranjih urah. V 20-minutnem strelskem obračunu je bil Hampton ustreljen. V napadu je bil ubit tudi drug član panterjev, Mark Clark, štirje drugi člani pa so bili ranjeni. Kasnejše preiskave in forenzični izsledki so pokazali pomembne nejasnosti glede poteka dogodkov: balističnemu poročilu je sledilo ugotavljanje, da je bilo izstreljenih veliko nabojev s strani policije, in da je večino strelov sprožilo več policistov. V poročilih je bilo omenjeno, da je 14 policistov sodelovalo pri raciji in izstrelilo skoraj vse povedane naboje.
Obtožbe proti oblasti so vključevale tudi vpletenost zveznih agentov ter splet tajnih programov, kot je bil FBI-jev program COINTELPRO, ki je bil usmerjen proti aktivistom in organizacijam za pravice temnopoltih. Kasnejše informacije so razkrile, da je bil v stranko vnesen informator, ki je oblasti posredoval podatke o Hamptonovem bivalnem prostoru in urniku – kar je pomembno vplivalo na potek racije. Nekateri priča in preiskave so poročale tudi, da je bil Hampton v noči pred racijo omamljen, kar je oslabljeno njegovo zmožnost samoobrambe; za vlogo in odgovornost informatorja ter tajnih služb so potekale dolgotrajne pravne in javne razprave.
Pravna sled in javna odzivnost
Kljub dokazom in pritožbam javnosti, velika porota ni obtožila nikogar v zvezi z umorom in prekomerno uporabo sile. Hamptonova družina in preživeli člani stranke so kasneje sprožili civilno tožbo proti mestu Chicago, okrožju in zveznim organom. Po večletnih pravnih postopkih je prišlo do poravnave; družini in tožnikom je bila izplačana poravnava v višini približno 1,85 milijona dolarjev. Dogodek in njegove posledice so sprožili ogorčenje, proteste in dolgotrajno javno debato o policijskem ravnanju, rasizmu in vlogi obveščevalnih služb v zatiranju političnega aktivizma.
Zapuščina
Fred Hampton je po smrti postal simbol boja proti rasni neenakosti in policijskemu nasilju. Njegovo kratko življenje in nasilna smrt sta pritegnila veliko pozornosti zgodovinarjev, novinarjev in ustvarjalcev filmov; o ozadju in dogodkih Hamptonove smrti je bilo posnetih več dokumentarnih filmov, napisano več knjig in izvedenih številne raziskave. Hamptonova retorika, programske rešitve za socialne težave in prizadevanja za gradnjo medskupinskih zavez so še naprej predmet študija in navdiha za aktiviste po vsem svetu. Vsako leto obletnica racije v javnem spominu znova odpira vprašanja odgovornosti oblasti ter pomena civilnih svoboščin in organiziranega upora proti družbeni nepravičnosti.
