Ana Pavlovna Ruska – velika vojvodinja Rusije in nizozemska kraljica
Ruska velika kneginja Ana Pavlovna (rusko: Sankt Peterburg, 18. januar 1795 – Haag, 1. marec 1865) je bila soproga nizozemskega kralja Viljema II. in s tem nizozemska kraljica (1840–1849). Bila je mati nizozemskega kralja Viljema III. ter babica Vilhelmine Nizozemske. Njen oče je bil ruski cesar Pavel I. iz dinastije Holstein‑Gottorp‑Romanov, mati pa Marija Fjodorovna (rojena Sofija Doroteja Württemberška). Pavel I. je cesar postal leta 1796 in vladal do leta 1801.
Zgodnje življenje
Ana je odraščala na ruskem dvoru v času velikih evropskih pretresov. Bila je mlajša sestra carjev Aleksandra I. in Nikolaja I. Prejela je temeljito izobrazbo, govorila več jezikov in bila vzgojena v duhu strogega dvornega protokola. V mladosti je bila kot mogoča nevesta omenjena tudi v povezavi z napoleonskim dvorom, vendar do poroke ni prišlo. Vzgojena je bila v pravoslavni veri, ki ji je ostala zvesta vse življenje.
Poroka in vloga v Nizozemski
Leta 1816 se je v Sankt Peterburgu poročila z nizozemskim prestolonaslednikom, princem Viljemom Oranskim (poznejšim kraljem Viljemom II.). Kot prestolonasledniški par sta po združitvi Kraljevine Nizozemske z južnimi pokrajinami del časa prebivala tudi v Bruslju. Po belgijski revoluciji leta 1830 sta se ustalila na Nizozemskem, predvsem v Haagu.
Ko je Viljem II. po abdikaciji svojega očeta leta 1840 postal kralj, je Ana postala kraljica soproga. Bila je izrazito konservativna in zadržana, cenila je strogo dvorno etiketo ter ruske navade. V političnem pogledu je z nezaupanjem gledala na liberalne spremembe, zlasti na ustavno reformo leta 1848, vendar je kot kraljica soproga ostajala v ozadju državnih zadev in se posvečala predvsem dvoru, družini ter dobrodelnosti.
Osebnost, vera in dobrodelnost
Ana je ohranila pravoslavno vero in v zasebnosti obdržala del ruskih dvornih običajev. Vzdrževala je stike s svojo rodbino v Rusiji, gojila zanimanje za umetnost in obrt ter slovela po razkošni dvorni garderobi in nakitu. V Nizozemski je podpirala dobrodelne ustanove, zlasti dejavnosti, povezane z izobraževanjem deklet, pomočjo revnim in skrbjo za ranljive skupine. Čeprav je bila v javnosti včasih zaznana kot zadržana in »tujemu« dvoru pripadna, je z leti pridobila spoštovanje zaradi dostojanstvenega nastopa in redoljubja.
Otroci
- Willem Aleksander Pavel Frederik Ludovik (1817–1890), pozneje kralj Viljem III. Nizozemski.
- Princ Aleksander (1818–1848), umrl mlad zaradi bolezni.
- Princ Henrik (Hendrik, 1820–1879), častnik nizozemske mornarice, znan po dobrodelnosti; potomcev ni imel.
- Princesa Sofija (1824–1897), poročena z velikim vojvodo Karlom Aleksandrom Saško-Vejmarsko-Eizenskim.
Zadnja leta in zapuščina
Po moževi smrti leta 1849 je kot vdova živela predvsem v Haagu in na posestih, med njimi v palači Soestdijk, kjer je skrbela za družinske zadeve in premoženje. Umrla je 1. marca 1865 v Haagu in je pokopana v kraljevi grobnici v Novi cerkvi v Delftu.
Spomin nanjo je na Nizozemskem trajno prisoten: po njej sta poimenovana kraj in polder Anna Paulowna v Severni Holandiji. Kot članica ruskega cesarskega doma in nizozemska kraljica je povezala dve veliki evropski dinastiji ter pustila sled v kulturnem in dobrodelnem življenju Nizozemske 19. stoletja.
