Džafar ibn Mohamed (As‑Sadiq, 702–765) — šesti šiitski imam in učenjak
Džafar ibn Mohamed (As‑Sadiq, 702–765) — šesti šiitski imam, učenjak, pravnik in pripovedovalec hadisov; vpliven vodja, zaradi katerega so nastali ismailci in Jafari (Twelver).
Džafar ibn Mohamed (arabsko: جعفر بن محمد) (702–765), znan tudi kot As‑Sadiq (Resnicoljubni), je bil šesti šiitski imam. Bil je vnuk Zajna al‑Abidina in potomec Alija ibn Abi Taliba po očetovi strani ter Abu Bakra po materini strani. Med suniti in šiiti velja za izjemno spoštovano osebnost; slovi po poštenju, globokem znanju in skrbnem prenašanju hadisov. Bil je duhovna osebnost, pripovedovalec hadisov in priznan pravnik. Po njegovi smrti so se šiiti razdelili glede vprašanja nasledstva: nekateri so podprli njegovo najstarejše sina Ismaila (ki je po mnogih virih umrl pred očetom), medtem ko je večina priznala za naslednjega imama njegovega tretjega sina Musa al‑Kazim. Prva skupina je postala znana kot ismailci, druga, večja skupina pa se je imenovala Jafari ali Twelvers.
Življenje in zgodovinski okvir
Džafar ibn Mohamed je večino življenja preživel v Medini, kjer je učil in sprejemal učence iz različnih delov muslimanskega sveta. Živel je v prehodnem obdobju med pozno obdobjem Umajadov in začetkom oblasti Abasidov, kar je vplivalo na politične okoliščine, v katerih je deloval. Umrl je leta 765 in je pokopan na pokopališču al‑Baqi v Medini.
Učenje, metoda in prispevki
Džafar As‑Sadiq velja za enega najvplivnejših zgodnjih islamskih mislecev. Njegov pristop je združeval prenašanje verodostojnih hadisov, strogo metodologijo pri razlagi verskih vprašanj in uporabo razuma pri teoloških in pravnih razpravah. Njegove razprave so zajemale teme iz svetopisemskega tolmačenja, teologije, etike, prava in različnih naravoslovnih ved, kar mu je prislužilo ugled širšega učenjaka.
- Pravo (fiqh): Učenjaki mu pripisujejo temeljne prispevke k razvoju šiitskega pravnega mišljenja; pravna tradicija, ki izhaja iz njegovih naukov, je znana kot jaʿfarijska šola (Jafari) in je še posebej pomembna za dvanajsternike.
- Hadisi: Džafar je bil plodovit prenašalec hadisov; skozi njega se ohranja veliko verodostojnih pripovedi, ki so vplivale na razvoj siitske in tudi sunitske tradicije. Številni kasnejši učenjaki so skrbno zabeležili njegove izjave in razlage.
- Teologija in razumska metoda: V svojih naukih je uporabljal argumentacijo in logiko ter spodbujal sistematično obravnavo teoloških vprašanj, kar je vplivalo na kasnejše šiitske miselne šole in pojav racionalističnih tokov v islamski teologiji.
- Učenci in širjenje naukov: Džafarja so obiskovali in pri njem študirali številni učenjaki z različnih geografskih območij; nekateri viri navajajo stike tudi z učenci, ki so kasneje pomembno vplivali na sunitsko pravno in teološko misel. Obseg in narava teh stikov sta predmet zgodovinskih razprav, vendar je njegov vpliv na generacije učenjakov neizpodbiten.
Razcep po smrti
Smrt Džafarja je sprožila vprašanje legitimnosti nasledstva: ker je Ismail po mnogih poročilih umrl pred očetom, so nekateri trdili, da je bil vendarle imenovan za naslednika in da so pravci, ki so ga priznali, ohranili linijo imamat skozi njegove potomce (to je družina, ki je pozneje tvorila jedro ismailskega gibanja). Večina pa je priznala za naslednjega imama Musa al‑Kazima, kar je vodilo v oblikovanje dvanajsterništva (Twelvers/Jafari). Ta delitev je imela velike verske in družbene posledice in je temelj za nastanek različnih šiitskih smeri, ki obstajajo še danes.
Dediščina
Džafar As‑Sadiq je zapustil bogato intelektualno zapuščino. Njegovo ime je tesno povezano z razvojem šiitske jurisprudence, ohranjanjem hadisov in razmišljanjem o položaju imama v skupnosti. Njegova osebna verodostojnost in učenost sta prispevali k temu, da ga spoštujejo različne islamske tradicije. Veliko del, ki so mu bila pripisana, se ni ohranilo v celoti, vendar so njegova učenja in prenašanja dokazljivo vplivala na nadaljnji razvoj islamske misli v naslednjih stoletjih.
Zaključek: Džafar ibn Mohamed (As‑Sadiq) ostaja ena ključnih osebnosti zgodnjega islama — kot verski vodja, učenjak in izvor številnih pravnih ter teoloških idej. Njegov vpliv na šiitsko identiteto in pravno tradicijo je trajen, njegov nauk pa še naprej študijajo in proučujejo tako šiitski kot tudi nekateri sunitski učenjaki.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jafar ibn Mohamed?
O: Džafar ibn Mohamed, znan tudi kot as-Sadiq, je bil šesti šiitski imam, ki je bil duhovna oseba, pripovedovalec hadisov in pravnik.
V: Kakšno je bilo poreklo Džafarja ibn Mohameda?
O: Džafar ibn Mohamed je bil vnuk Zajna al Abidina in potomec Alija ibn Abi Taliba po očetovi strani ter Abu Bakra po materini strani.
V: Kako Jafarja ibn Mohameda dojemajo muslimani?
O: Džafarja ibn Mohameda zelo spoštujejo tako suniti kot šiiti.
V: Kdo naj bi bil po mnenju ismailitov naslednji imam?
O: Ismailci so verjeli, da bi moral biti naslednji imam Džafar ibn Mohamedov najstarejši sin Ismail ibn Džafar (ki je umrl pred svojim očetom).
V: Kdo naj bi bil naslednji imam po mnenju džafarijcev ali twelvercev?
O: Večina šiitov je verjela, da bi moral biti naslednji imam tretji sin Džafarja ibn Mohameda, Musa al Kazim.
V: Kaj je povzročilo delitve med šiiti po smrti Džafarja ibn Mohameda?
O: Vprašanje o naslednjem imamu je po smrti Džafarja ibn Mohameda povzročilo delitve med šiiti.
V: Katere skupine so se oblikovale po smrti Džafarja ibn Mohameda?
O: Prva skupina, ismailci, je menila, da bi moral biti naslednji imam Ismail ibn Jaffar, medtem ko je večja skupina, džafari ali dvojčki, menila, da bi moral biti naslednji imam Musa al Kazim.
Iskati