Jean Casimir-Perier 1847–1907 peti predsednik francoske Tretje republike
Jean Paul Pierre Casimir-Perier (francoska izgovorjava: [ʒɑ̃ kazimiʁ pɛʁje]; 8. november 1847 – 11. marec 1907) je bil francoski politik, peti predsednik francoske Tretje republike. Bil je član ugledne politične družine in je v politiki igral pomembno vlogo v končnem desetletju 19. stoletja v času velike notranje in zunanje napetosti v Franciji.
Zgodnje življenje in družinsko ozadje
Rodil se je v Parizu kot sin Augusta Casimirja-Perierja in vnuk Casimirja Pierra Perierja, predsednika vlade Ludvika Filipa. Njegova družina je imela dolgo politično tradicijo, kar mu je odprlo vrata v javno življenje že v mladosti. V javno življenje je vstopil kot tajnik svojega očeta, ki je bil notranji minister pod Thiersovim predsedovanjem.
Politična kariera
Casimir-Perier je postopoma napredoval v državnih institucijah. 17. avgusta 1883 je postal državni podsekretar za vojno in to funkcijo opravljal do 7. januarja 1885. Njegova vloga v vojaških zadevah mu je dala vpogled v organizacijo in delovanje državnih služb, kar je pozneje vplivalo na njegove poglede na izvršno moč.
Od leta 1890 do 1892 je bil podpredsednik Zbornice poslancev (kamere), leta 1893 pa njen predsednik. 3. decembra 1893 je postal predsednik vlade (predsednik Sveta ministrov) in hkrati zunanji minister, vendar je maja 1894 odstopil; po odstopu je bil ponovno izvoljen za predsednika zbornice. Kot predsednik vlade je imel opravka z gospodarskimi in diplomatskimi izzivi ter s številnimi notranjepolitičnimi trenji v državi.
Izvolitev za predsednika republike in kratko predsedovanje
24. junija 1894, po atentatu na predsednika Carnota, je bil izvoljen za predsednika republike s 451 glasovi proti 195 za Henrija Brissona in 97 za Charlesa Dupuja. Atentat na prezidenta Sadi‑Carnota, ki ga je 24. junija 1894 izvedel anarhist Sante Geronimo Caserio, je sprožil politično krizo in pripeljal do hitre volitve naslednika.
Casimir-Perier je kot predsednik poskušal obdržati tesno sodelovanje z izvršno in zakonodajno vejo oblasti, vendar je v zelo kratkem času naletel na resne težave pri vodenju vlade. Predsednik je bil le šest mesecev. Dan po Dupuyevem odstopu, 14. januarja 1895, je odstopil tudi Casimir-Perier, češ da ga ministri ignorirajo, saj se z njim ne posvetujejo pred sprejemanjem odločitev in ga ne obveščajo o političnih dogodkih, zlasti na področju zunanjih zadev. Njegovo razočaranje je izhajalo iz zaznane nemoči predsedniške funkcije v okviru tedanje parlamentarne prakse, kjer je realna izvršna moč pogosto pripadala predsedniku vlade in kabinetu.
Odstop in življenje po politiki
Po odstopu s položaja predsednika republike je Casimir-Perier popolnoma opustil aktivno politiko in se posvetil poslovnim dejavnostim, zlasti rudarstvu ter industrijskim interesom. V zasebnem življenju je nadaljeval kot vplivna osebnost v gospodarstvu in se umaknil iz redne javne funkcije, vendar je občasno ostal poslušalec in komentator političnih vprašanj svojega časa.
Vloga v zadevi Dreyfus
Na sojenju Alfredu Dreyfusu v Rennesu je bilo Casimir-Perierjevo pričanje v nasprotju s pričanjem generala Mercierja zelo pomembno za Dreyfusovo zadevo. Njegove izjave so prispevale k razkritju nekaterih nepravilnosti v postopku in pripomogle k pomenu javne debate o pravici in vojaški odgovornosti v eni najodmevnejših pravnih afer v moderni francoski zgodovini.
Smrt in zapuščina
Jean Casimir-Perier je umrl 11. marca 1907. Njegova kratka in burna predsedniška doba ostaja primer politične krize in napetosti med predsedniškimi pričakovanji ter realno močjo parlamenta in vlade v Tretji republiki. Zapuščina Casimir-Perierja je dvojna: kot predstavnik stare politične elite, ki je prehajala v sodobnejše industrijske in gospodarske interese, in kot politik, katerega odstop je razkril omejitve institucionalnih pristojnosti in spodbudil razpravo o vlogi predsednika v parlamentarnih sistemih.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jean Paul Pierre Casimir-Perier?
O: Jean Paul Pierre Casimir-Perier je bil francoski politik in peti predsednik francoske tretje republike.
V: Kakšno je njegovo družinsko ozadje?
O: Rodil se je v Parizu kot sin Augusta Casimirja-Perierja in vnuk Casimirja Pierra Perierja, predsednika vlade Ludvika Filipa.
V: Katere položaje je zasedal, preden je postal predsednik?
O: Preden je postal predsednik, je bil sekretar svojega očeta, ki je bil notranji minister v času Thiersovega predsedovanja, državni podsekretar za vojno, podpredsednik zbornice, predsednik vlade in zunanji minister.
V: Kako dolgo je bil predsednik?
O: Predsednik je bil le šest mesecev.
V: Zakaj je odstopil s položaja?
O: S položaja je odstopil, ker se je počutil prezrt s strani ministrov, ki se z njim niso posvetovali pred sprejemanjem odločitev ali ga obveščali o političnih dogodkih, zlasti na področju zunanjih zadev.
V: Kaj je počel, ko je zapustil politiko?
O: Ko je zapustil politiko, se je posvetil poslu, zlasti rudarstvu.
V: Kako so njegovi dokazi pomagali Alfredu Dreyfusu na sojenju v Rennesu?
O: Njegovo pričanje na sojenju Alfredu Dreyfusu v Rennesu je bilo zelo dragoceno za Dreyfusovo zadevo, saj je nasprotovalo pričanju generala Mercierja.
