Infant José Portugalski, brazilski princ, vojvoda Braganza (20. avgust 1761 – 11. september 1788) je bil do svoje smrti najstarejši otrok portugalske kraljice Marije I. in portugalskega kralja Pedra III. Kot najstarejši sin je nosil titule princ iz Beire (princ od Beire), princ iz Brazilije in vojvoda Braganza ter je bil formalno prestolonaslednik Portugalske do svoje predčasne smrti.
José je veljal za prestolonaslednika, ki se je moral pripravljati na vodenje države: prejel je izobraževanje, primernega za člana dinastije Braganza, in je bil pričakovan kot prihodnji monarh. Kljub temu ni nikoli prevzel vladarskih dolžnosti, saj je umrl mlad in ni zapustil potomcev – ni se poročil in ni imel otrok.
José je pri 27 letih umrl za ošpicami, boleznijo, ki je v 18. stoletju ostajala pogosto smrtonosna tudi med kronanimi družinami. Njegova smrt je imela pomembne posledice za portugalsko krono: prestolonaslednik je postal njegov mlajši brat, infant João, ki je bil ob smrti Joséja še precej nezreel za vladanje.
V naslednjih desetletjih je João postal kralj (kot Joao VI) in doživel izjemno prelomne dogodke za portugalsko monarhijo: Napoleonovo invazijo na Portugalsko, selitev kraljeve družine v Brazilijo in na koncu izgubo brazilske kolonije, ki je leta 1822 razglasila neodvisnost. Zaradi Joséjeve predčasne smrti so se torej poti portugalske krono in brazilske zgodovine razvijale drugače, kot bi se verjetno zgodilo, če bi bil José dolgoživi naslednik.
Smrt Joséja je tudi spomnila na ranljivost vladarskih družin 18. stoletja pred nalezljivimi boleznimi in na pomen dednih vrstnih linij pri stabilnosti monarhij. Njegova kratka življenjska pot ostaja del zgodovinskega ozadja, ki je določalo usodo Portugalske in njenih kolonij v prihodnjih desetletjih.