Dedič: pomen in vrste (dedinja, prestolonaslednik, domnevni dedič)
Dedič (ženskega spola: dedinja) je oseba, ki je po smrti prvotnega lastnika nekaj podedovala. Najpogosteje je to otrok po smrti staršev, lahko pa so dedič tudi zakonec, starši, bratje in sestre ali drugi sorodniki oziroma osebe, imenovane v oporoki.
Vrste dedičev
- Zakonski dedič – dedič, ki deduje po zakonu (brez oporoke), običajno po vnaprej določenem dednem vrstnem redu.
- Dedič po oporoki – oseba, ki jo zapustnik izrecno imenuje v oporoki; lahko je univerzalni (podeduje celotno premoženje) ali posebni (podeduje posamezen predmet ali dele premoženja).
- Zapadli dedič – je oseba, ki bo dedovala po smrti sedanjega lastnika premoženja.
- Domnevni (kontingentni) dedič – oseba, ki lahko deduje le v določenih pogojih, npr. če ne obstaja nihče z večjo pravico do dediščine.
- Navidezni ali predpostavljeni dedič – izraz se pogosto uporablja za osebo, ki naj bi podedovala naslov ali položaj (pogosto v kontekstu plemstva ali monarhije).
Zapadli dedič je oseba, ki bo dedovala po smrti sedanjega lastnika premoženja.
Kronski princ je prestolonaslednik v monarhiji.
Domnevni dedič je nekdo, ki lahko deduje, če se ne najde nekdo, ki ima v skladu s pravili o dedovanju večjo pravico do dediščine.
Pravna vprašanja in odgovornosti
- Dediči običajno lahko izberejo, ali bodo dediščino sprejeli ali jo odklonili; sprejem dediščine običajno prinaša tudi odgovornost za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.
- Če je prisotna oporoka, je treba upoštevati njeno veljavnost in določila; v nasprotnem primeru velja zakonski dedni red, ki ga določa zakon o dedovanju.
- Delitev dediščine lahko poteka sporazumno med dediči ali po sodni poti, kadar ni soglasja ali ko gre za sporne zahteve.
- V primeru mednarodnih ali posebnih premoženjskih razmer lahko veljajo dodatna pravila in postopki (npr. zemljiška knjiga, registri, zapuščinski postopki v drugih državah).
Na primer
- Če oseba umre in ima otroke, so ti pogosto prvi v vrstnem redu do dediščine.
- V monarhiji lahko kronski princ (prestolonaslednik) zasede prestol po smrti ali odstopu vladarja, kar je primer zapadlega oziroma predpostavljenega dediča naslova: prestolonaslednik v monarhiji.
- Če ni bližnjih sorodnikov ali imenovanih dedičev, lahko pride do iskanja domnevnega dediča – osebe, ki deduje le, če ne obstaja nekdo z večjo pravico.
Za natančne informacije o vrstah dedičev, dednem vrstnem redu, pravicah in obveznostih ter za postopke pri sprejemu ali odklonu dediščine je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet ali prebrati zakonodajo, ki ureja dedovanje v posamezni državi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dedič?
O: Dedič je oseba, ki nekaj podeduje po smrti prvotnega lastnika, običajno otrok po smrti staršev.
V: Kaj je dedinja?
O: Dedinja je dedinja, ženska, ki nekaj podeduje po smrti prvotnega lastnika.
V: Na kaj se nanašata pojma navidezni in domnevni dedič?
O: Navidezni in predpostavljeni dedič se običajno nanašata na nekoga, ki bo podedoval kraljevski ali plemiški naslov.
V: Kaj je navidezni dedič?
O: Navidezni dedič je nekdo, ki bo dedoval po smrti sedanjega nosilca naziva, običajno kronski princ na prestolu v monarhiji.
V: Kaj je kronski princ?
O: Kronski princ je prestolonaslednik v monarhiji, oseba, ki bo nasledila prestol po smrti sedanjega monarha.
V: Kaj je predpostavljeni prestolonaslednik?
O: Domnevni dedič je nekdo, ki lahko deduje, če se ne najde nekdo, ki ima v skladu s pravili o nasledstvu boljše pravice.
V: Ali lahko predpostavljeni dedič postane prestolonaslednik?
O: Da, če oseba, ki ima večjo pravico do dediščine, umre ali je izločena, lahko predpostavljeni dedič postane zakoniti dedič in podeduje naslov.
